S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Kozina – nahajališče fosilov

Uradna oznaka: Kozina – nahajališče fosilov
Nahajališče krednih fosilnih vretenčarjev v avtocestnem useku severozahodno od Kozine.

Opis

Najdišče fosilnih vretenčarjev pri Kozini je nastalo ob koncu krede. Fragmenti vretenčarskih kosti so razpršeni v breči, ki zapolnjuje nekdanje kraško brezno. Položaj in oblika fosilov pričata o tem, da so bile kosti najdene na drugotni lokaciji – v fosilnem kraškem breznu (slika1), kamor jih je z neke druge prvotne lokacije prestavil plaz, močno neurje ali podoben dogodek. Najmanjši fosilni skeletni ostanki merijo manj kot milimeter, največji pa presegajo 20 cm, večinoma so črne barve in zdrobljeni do nerazpoznavnosti (slika 2).

Med zdrobljeni fragmenti kosti je bilo najdenih tudi več zob. Oblika zob je odvisna od prehrane in se med različnimi vrstami dinozavrov (in vretenčarjev nasploh) zelo razlikuje, zato lahko zobe uporabimo kot ključ za določanje živali. Najdeni zobje pripadajo vsaj dvema vrstama dinozavrov ter več vrstam krokodilov, tudi takim, ki jih doslej niso našli še nikjer (slika 3). Najprej so bili najdeni značilni letvasti zobje hadrozavra ali račjekljunega dinozavra (slika 4), ki je dobil ime po kljunu podobnem gobcu, obdanem z roževinasto prevleko. Hadrozavri so imeli v ustih 4 velika strgala, sestavljena iz več sto zob. Ti rastlinojedi dinozavri so živeli v čredah in so bili v ob koncu krede najpogostejši dinozavri na severni polobli. Razen zob hadrozavrov so bili v kostni breči najdeni tudi zobje mesojedih dinozavrov. Zobje iz Kozine so bočno stisnjeni, koničasti in nekoliko ukrivljeni nazaj. Pripadali so dromedozavrom – majhnim mesojedim dinozavrom, ki so - podobno kot danes volkovi – lovili v tropu. Bili so hitri in inteligentni, razen ostrih zob pa so si pri lovu pomagali z velikim srpasto ukrivljenim krempljem na drugem prstu zadnje noge. Najbolj znan predstavnik te družine dinozavrov je Velociraptor, ki je tehtal do 15 kilogramov in je dosegel pasjo velikost. Zobje iz Kozine so zelo podobni velociraptorjevim.

Makroanatomske značilnosti skeletnih ostankov iz nahajališča pri Kozini se niso ohranile, za razliko od tega pa je mikrostruktura kosti odlično ohranjena. Histološka analiza je potrdila, da najdeni fragmenti predstavljajo dele kosti dinozavrov. V zbruskih kosti se je pod mikroskopom namreč pokazala kombinacija značilnosti kosti toplokrvnih vretenčarjev in plazilcev - in to je značilno prav za dinozavre. Podobno kot kosti današnjih sesalcev in ptičev so fragmenti kosti iz nahajališča pri Kozini zgrajeni iz mikroskopskih elementov - osteonov - osnovnih, koncentrično oblikovanih gradnikov kosti, ki kažejo na hitro rast in zelo aktiven metabolizem. V tankih zbruskih fragmentov kosti se je pokazal tudi gost preplet praznin v kostnem tkivu, ki kaže, da so bile kosti zelo dobro prekrvavljene – tako kot pri današnjih toplokrvnih vretenčarjih. Obenem so v fragmentih kosti iz Kozine opazne prirastnice, lesnim branikam podobni koncentrični sloji kostnega tkiva, ki kažejo na ciklično rast kosti. Ta je danes značilna za plazilce, pri katerih kosti ne rastejo enakomerno skozi vse leto.

V zgornji kredi je bilo podnebje veliko toplejše kot danes, saj je ozemlje današnje Slovenije ležalo v južnejših geografskih širinah. Najdba dinozavrov dokazuje, da je v zgornji kredi tukaj obstajalo dovolj veliko kopno območje, da je omogočalo obstoj dinozavrov. Podobne dinozavre kot v Sloveniji so našli tudi v bližini Trsta in v Romuniji – najverjetneje so bili ti predeli vsaj občasno povezani s kopnimi mostovi, ki so omogočali selitve dinozavrov.

Strokovne reference in viri

  • Debeljak, I. 2002: Dinozaver pod mikroskopom : mikroskopska zgradba kosti fosilnih vretenčarjev iz Kozine. Proteus: časopis za poljudno naravoslovje, 8, 64: 376-378. Ljubljana. [COBISS-ID 19381549]
  • Debeljak, I. 2008: Dinozavri v Sloveniji : sumljivi črni drobci. National geographic junior, 46: 22-26. Ljubljana. [COBISS-ID 28019501]
  • Debeljak, I., Košir, A., Buffetaut, E., Otoničar, B. 2002: The Late Cretaceous dinosaurs and crocodiles of Kozina (SW Slovenia): a preliminary study. Memorie della Societa Geologica Italiana, 57: 193-201. Roma. [COBISS-ID 20828205]
  • Debeljak, I., Košir, A., Otoničar, B. 1999: A preliminary note on dinosaurs and non-dinosaurian reptiles from the Upper Cretaceous carbonate platform succession at Kotzina (SW Slovenia). Razprave IV. razreda SAZU, 40: 3-25. Ljubljana. [COBISS-ID 13655341]

Avtor zapisa

Miloš Bartol (Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Bartol, M. 2010: Kozina – nahajališče fosilov. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/272-kozina-nahajalisce-fosilov.

Komentiraj