S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Robbov vodnjak v Ljubljani

Uradna oznaka: Ljubljana - Robbov vodnjak
Sinonimi: Vodnjak treh kranjskih rek
Avtor: Francesco Robba
Eden najpomembnejših baročnih spomenikov v Sloveniji in simbol mesta Ljubljana; sestavljajo ga globok bazen na visokem stopničastem podstavku, tri moške postave (poosebljale naj bi rečne bogove kranjskih rek) in obelisk.

Opis

T. i. vodnjak treh kranjskih rek, ki ga je izklesal ljubljanski mestni kipar, kamnosek in arhitekt Francesco Robba, po rodu iz Benetk, je do nedavna stal na Mestnem trgu pred ljubljansko Mestno hišo (Rotovžem) na stičišču treh ulic. Sedaj je na njegovem mestu kopija, original pa so leta 2008 prenesli v Narodno galerijo v Ljubljani. Robba je naročilo za vodnjak dobil od magistrata leta 1743, ker je bil stari »Neptunov« vodnjak v zelo slabem stanju. Zamišljen je bil kot reprezentacija mestne oblasti in so ga vsaj takoj po postavitvi dojemali kot simbol mestnega prvenstva v deželi Kranjski, kot vir pitne vode pa je imel prvotno tudi osnovno praktično funkcijo. Delo naj bi bilo končano v dveh letih, vendar se je zavleklo do jeseni leta 1751. Nad stopničastim podstavkom je vodni bazen, izklesan v obliki trilistne školjke s kotnimi izrastki v vogalih, nad njimi se vzdiguje skalnat podstavek obeliska. Ob vznožju tristranega, deset metrov visokega obeliska so izklesane tri krepke razgibane moške figure, vsaka z delfinom ob nogah in vrčem v rokah, iz katerega teče voda. Poosebljale naj bi tri kranjske reke: Savo, Krko in Ljubljanico, verjetno pa hkrati predstavljajo tudi tri teritorialne enote vojvodine Kranjske: Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Kipar je na podstavku obeliska v poglobljeni kartuši delo datiral in zapisal svoje ime: MDCCLI Francesco Robba Fecit. Figure so iz kararskega marmorja, ostali deli so večinoma iz domačega, lesnobrdskega kamna, saj se je ladja, ki naj bi iz Benetk pripeljala še nekaj marmorja, pri Trstu potopila. Samo za prevoz obeliska iz kamnoloma v Ljubljano so porabili skoraj trinajst dni, vleklo ga je tudi do dvajset parov volov, za prestavljanje težkih kamnitih gmot pa je Robba potreboval za pomoč tudi po dvanajst mož. Ker je stroške prenizko kalkuliral in se je delo precej zavleklo, je doživel finančni zlom. Odšel je v Zagreb, kjer je tudi pokopan. Ko je Robba delal ljubljanski vodnjak, je bil v svojih štiridesetih letih in na vrhuncu ustvarjalne moči. Velja za enega najpomembnejših baročnih kiparjev pri nas. Šolal se je pri Pietru Baratti v Benetkah, vendar je vodnjak zasnoval po rimskih vzorih. Osnovno likovno in vsebinsko spodbudo je dobil pri sto let starejšem Vodnjaku štirih rek Lorenza Berninija na Piazzi Navona v Rimu, arhitekturna zasnova pa je najbližja fontani na Piazza della Rotonda pred Panteonom, ki jo je v današnjo obliko predelal Filippo Barigioni leta 1711. Obe fontani bi Robba lahko poznal vsaj po grafičnih listih, če ju že ni videl in situ (na mestu samem). Čeprav je magistrat ob postavitvi vodnjaka sprejel sklep, da naj ga podnevi in ponoči čuva posebna straža, je večkrat utrpel fizične poškodbe, izpostavljen je bil seveda tudi vremenskim neprilikam; zato so ga kasneje večkrat popravljali. Leta 2005 so original zaradi ogroženosti odstranili s trga, ga restavrirali in naslednje leto zamenjali s kopijo iz enakih materialov (delo Marjana Keršiča Belača s sodelavci in kamnosekov iz Hotavelj).

Strokovne reference in viri

  • Gregorin, D. (ur.) 1982: Reševanje Robbovega vodnjaka (razstavni katalog). Ljubljana. [COBISS-ID 105556224]
  • Höfler, J., Klemenčič, M., Golob, N., Štefanac S. (ur.) 1998: Francesco Robba in beneško kiparstvo 18.. Ljubljana. [COBISS-ID 106816768]
  • Klemenčič, M. 1998: Francesco Robba in beneško baročno kiparstvo v Ljubljani. Francesco Robba and the Highlights of Venetian Baroque Sculpture in Ljubljana 15. oktober 1998–6. januar 1999/15 October 1998–6 January 1999. Ljubljana. [COBISS-ID 78648832]
  • Klemenčič, M. 2010: Robbov vodnjak. Zgodba mestnega simbola (katalog razstave). Ljubljana. [COBISS-ID 249575168]
  • Komelj, M. 1996: Robba, Francesco. Enciklopedija Slovenije, 10. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]
  • Stopar, I. 1992: Sprehodi po stari Ljubljani. Kulturnozgodovinski vodnik. Ljubljana. [COBISS-ID 31717376]

Avtor zapisa

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kermavnar, S. 2010: Robbov vodnjak v Ljubljani. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/275-robbov-vodnjak-v-ljubljani.

Komentiraj