S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Kovk – nahajališče fosilov

Uradna oznaka: Kovk – nahajališče fosilov 1
Sklenjeno zaporedje spodnje in srednjejurskih plitvomorskih apnencev z različnimi fosili in lepo vidnimi sedimentnimi teksturami.

Opis

Trnovski gozd sestavljajo triasne, jurske in kredne karbonatne kamnine (apnenci in dolomiti), ki so se odložile na severnem delu obsežnega plitvomorskega območja - Dinarske karbonatne platforme. Kamnine Dinarske karbonatne platforme so danes ohranjene v Zunanjih Dinaridih, v okrog 800 km dolgem in do 200 km širokem pasu, ki se razteza od Trnovskega gozda v Sloveniji preko Gorskega Kotarja, Dalmacije in Črne gore do severne Albanije.

Na profilu, ki se nahaja ob makadamski cesti nad vasjo Kovk, so razkriti različni plitvomorski apnenci. Skupna debelina plasti je približno 200 m, časovno pa te plasti obsegajo zgornji del spodnje jure (pliensbachij in toarcij) in spodnji del srednje jure (aalenij), kar je skupaj okrog 18 milijonov let. Apnenci so se odložili na skrajnem severnem robu Dinarske karbonatne platforme blizu prehoda v globlje morje - Slovenski bazen. Profil Kovk je zaradi dolgega časovnega intervala, ki je zajet v debelem neprekinjenem zaporedju plasti, pomemben stratigrafski objekt geološke naravne dediščine. Hkrati vključuje lepe primere sedimentoloških pojavov v plitvomorskih karbonatih in številne makrofosile (velike školjke in brahiopode).

Celotno zaporedje po sedimentoloških in paleontoloških značilnostih lahko razdelimo na štiri večje enote. Za vsako enoto je navedena starost, določena z značilnimi školjkami ali foraminiferami. Od spodaj navzgor si sledijo:

1) Litiotidni apnenec (spodnji pliensbachij)

V prvih 100 m profila se v cikličnem vzorcu ponavljajo različni tipi apnenca. Posamezni cikli, debeli od 0,6 do 2 m, so sestavljeni iz mikritnega apnencev s pogostimi litiotidnimi školjkami, sledi apnenec s foraminiferami, v najvišjem delu vsakega cikla pa so v apnencu fenestre - do nekaj cm velike votline, ki so bile naknadno zapolnjene s kalcitom. V tem zaporedju se ponekod pojavljajo paketi oolitnih apnencev s številnimi foraminiferami, tudi ti paketi se zaključijo z apnencem s fenestrami. V oolitnih apnencih je lepo vidna navzkrižna plastovitost. Vsak cikel kaže na postopno plitvenje sedimentacijskega prostora. Apnenec s školjkami se je usedal v podplimskem, apnenec s fenestrami pa v nadplimskem pasu. Litiotidne školjke so relativno majhne, razmere za njihovo rast so bile torej neugodne, iz česar sklepamo, da je sedimentacija potekala pod vplivom močnega valovanja in ne v zaprti laguni (za litiotidne apnence zatišnih lagun notranjega dela platforme glej primer kamnoloma v Podpeči). Občasno, ko je bilo valovanje najmočnejše, so na robu platforme nastajale oolitne sipine.

2) Peloidni apnenec (zgornji pliensbachij)

Zaporedje je debelo 20 m in sestoji iz peloidnih apnencev, v katerih so pogosti onkoidi, vsebujejo pa tudi redke školjke, polže, ooide in ponekod foraminifere. Proti vrhu te enote se začnejo pojavljati brahiopodi. Po strukturi apnenca sklepamo, da se je peloidni apnenec odložil v večji globini kot litiotidni apnenec. Ozemlje se je bodisi hitreje pogrezalo zaradi tektonike ali pa se je morska gladina globalno dvignila zaradi klimatskih sprememb. Ker je za celotno območje Tetide v zgornjem pliensbachiju značilno tektonsko pogrezanje, se zdi razlaga s tektoniko bolj verjetna.

3) Rdečkasti apnenec s "hardgroundi" (spodnji toarcij)

Ta enota je 5 m debel paket rdeče-rjavih apnencev. V paketu so pogoste plasti z nakopičenimi brahiopodnimi lupinami in večkratne železovo-glavkonitne "hardground" površine. Tak tip apnenca je značilen za zelo počasno sedimentacijo na relativno globokem podmorskem pragu. V takem sedimentacijskem okolju so organizmi s karbonatnimi skeleti redki, poleg tega pa močni tokovi nesprijet sediment sproti odnašajo dlje v globoko morje.

4) Krinoidno-oolitni apnenci (srednji toarcij do aalenij)

Zaporedje je debelo 40 m in sestoji iz srednje plastovitega, rdečkastega in rumenkastega krinoidno-oolitnega apnenca s številnimi lepo ohranjenimi brahiopodi v menjavanju s tanko plastovitim gomoljastim mikritnim apnencem. Po profilu navzgor narašča pogostnost ooidov, upadata pa pogostnost krinoidov in debelina mikritnih paketov. Ponekod sta v oolitnih apnencih vidni navzkrižna plastovitost in postopna zrnavost. Ta litološka enota je lepo vidna na več lokalitetah v okolici Kovka, bogato zbirko brahiopodov iz teh plasti pa si lahko ogledate na turistični kmetiji na Sinjem vrhu. Krinoidno-oolitni apnenci kažejo na ponovno vzpostavitev normalne karbonatne produkcije v visoko-energijskem okolju zunanje platforme. V tem zaporedju se navzgor povečuje debelina plasti in množina ooidov, kar pomeni, da je okolje sedimenatcije postajalo postopoma spet plitvejše.

V profilu Kovk je torej jasno razvidno poglabljanje sedimentacijskega prostora na robu karbonatne platforme v času od pliensbachija do spodnjega toarcija, nato pa oživitev karbonatne produkcije in plitvenje ozemlja na začetku srednje jure. Nadaljevanje jurskega zaporedja na tem delu Trnovskega gozda ni razkrito. Vemo pa, da je v zgornji juri na robu Dinarske karbonatne platforme uspeval obširen barierni greben (glej nahajališče koral Selovec na Čavnu).

Strokovne reference in viri

  • Črne, A. E. 2009: Depositional model of Lower Jurassic carbonates on the Dinaric Carbonate Platform margin.. Doktorska disertacija. Oddelek za geologijo, NTF, Univerza v Ljubljani. [COBISS-ID 247759360]
  • Črne, A. E., Goričan, Š. 2008: The Dinaric Carbonate Platform margin in the Early Jurassic: a comparison between succession in Slovenia and Montenegro.. Boll. Soc. Geol. Ital. 127-2, 389–405. Rim. [COBISS-ID 28498733]
  • Črne, A. E., Goričan, Š., Debeljak, I., Košir, A., Jaecks, G. S. 2007: Spodnjejurski profil Kovk na Trnovskem gozdu.. V: HORVAT, Aleksander (ur.), 18. posvetovanje slovenskih geologov, Geološki zbornik 19, 16–19. Ljubljana. [COBISS-ID 26602285]

Avtor zapisa

Špela Goričan (Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Goričan, Š. 2010: Kovk – nahajališče fosilov. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/340-kovk-nahajalisce-fosilov.

Komentiraj