S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

France Prešeren – slikovno gradivo

Razno slikovno gradivo v povezavi s Francetom Prešernom

Opis

Ob koncu stoletja zasledimo Prešernovo podobo tudi na razglednicah. Leta 1897 je izšla razglednica natisnjena pri Th. Böhmu v Novem mĕstu na Moravskem. Wagnerjeva podoba Prešerna je v okvirju prepletenim z angelčkom in planikami. Razglednico krasi še Blejski otok in Prešernova rojstna hiša v Vrbi. Leta 1899 so izšle Prešernove umetniške razglednice, ki sta jih oblikovala Ivan Vavpotič in Matija Jama. Medtem ko Jamova razglednica poleg portreta ter rojstne hiše v Vrbi prikazuje tudi nagrobni spomenik v Kranju ter načrtovani Prešernov spomenik pred Narodnim domom v Ljubljani, se je Vavpotič posvetil tematiki Prešernovih poezij. Predloge za razglednice so prispevali tudi številni drugi umetniki (Saša Šantel-O Vrba, srečna draga vas domača, Maksim Gaspari-ilustracija Sonetnega venca, Ksenija Prunkova itd. ). Na razglednicah Vrbe najpogosteje zasledimo rojstno hišo, v kateri je danes muzej posvečen našemu največjemu poetu. Pomembna znamenitost vasi je tudi cerkev sv. Marka, ki ji je Prešeren posvetil par verzov v Sonetih nesreče. Leta 1899 je župan Ljubljane Ivan Hribar razpisal natečaj za načrt Prešernovega spomenika. Na natečaj je prispelo sedem načrtov. Prvo mesto na natečaju je zasedel Ivan Zajc, drugo Alojz Progar. Končna izvedba Zajčevega Prešernovega spomenika se nekoliko razlikuje od prvotno načrtovane. Danes lahko občudujemo pred skalo bronasto Prešernovo soho. Nad poetom sedi na skali muza z lovorjevo vejico, ki slavi Prešerna. V cerkvenih krogih je kip razgaljene muze povzročil neznansko ogorčenje. Škof Anton Bonaventura Jeglič je v pismu županu Ivan Hribarju izrazil zahtevo po takojšnji odstranitvi muze, kar pa se ni zgodilo. Ob straneh sta dodana reliefa z motiviko iz Prešernovih Poezij. »Relief na levi strani Prešernovega spomenika kaže prizor iz Prešernove pesmi Ribič; morske do pasu nage deklice vabijo mladega ribiča , ki vesla z vso silo dalje ter upira svoje oči v rešilno zvezdo na nebu. Relief na desni strani Prešernovega spomenika kaže prizor iz Krsta pri Savici : Bogomila plaka v objemu junaka Črtomira, na levi strani stoji žalostni Staroslav, sivolasi svečenik boginje Žive, na desni pa drži oproda iskrega konja, ki ponese Črtomira v boj z Valhunom.« Celotni spomenik meri v višino 9,6 metra. Prešernova soha je visoka 3,5 m. Najpomembnejša počastitev Prešerna je odkritje spomenika 10. septembra leta 1905 v Ljubljani na takratnem Marijinem trgu. Spomenik, ki je bil obdan z belimi zastori so odkrili po uvodnem govoru Ivana Tavčarja. Slovesnosti je prisostvovalo okoli dvajset tisoč ljudi.

Strokovne reference in viri

  • Globočnik, D. 2004: Dr. France Prešeren in njegova podoba v likovni umetnosti. Ljubljana. [COBISS-ID 221202944]
  • Kos, J. 1997: Glejte ga, to je naš Prešeren!. Ljubljana. [COBISS-ID 67295744]

Avtor zapisa

Urška Šavc (Narodna in univerzitetna knjižnica)

Predlog citata

Šavc, U. 2010: France Prešeren – slikovno gradivo. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/74-france-preseren-slikovno-gradivo.

Komentiraj