S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Martin Krpan z Vrha

Avtor: Fran Levstik
Pripovedka o slovenskem junaku

Napredna dediteka

Napredna dediteka
Fran Levstik: Martin Krpan

Napredna dediteka o Martinu Krpanu.

Avtor: Monika Cerinšek, Boris Horvat, Marko Rozman, Tatjana Mustar, Urška Šavc

Opis

Pripovedka Martin Krpan z Vrha je prvič izšla leta 1858. Že ob koncu 19. stoletja so jo prevedli v ruski ter nemški jezik ter kasneje tudi v številne druge jezike. Levstikova pripovedka je doživela zaradi priljubljenosti številne ponatise. Leta 1917 je izšel prvič Martin Krpan z dvanajstimi ilustracijami Hinka Smrekarja. Danes je najbolj znan tisti iz leta 1954, ki je opremljen s tridesetimi barvnimi ilustracijami Toneta Kralja. Značilnost Kraljevih ilustracij je izrazito kiparsko plastično oblikovanje figur. Originalne akvarele, ki jih je ilustrator pripravil za Mladinsko knjigo hrani danes Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Pripovedko Martin Krpan so ilustrirali tudi Lojze Perko, Klavdij Palčič, Anton Repnik in drugi. Levstik pa je z nadvse močnim in samozavestnim slovenskim junakom pritegnil tudi številne kasnejše ustvarjalce. Tako zasledimo Martina Krpana na gledališčih odrih, v zvočni obliki, v obliki stripa in podobno.

Levstik je sprva napisal Martina Krpana v dveh delih. Drugi del je prvič izšel posthumno v Levstikovih zbranih delih leta 1931, ki jih je uredil Anton Slodnjak. Leta 2009 je izšel Martin Krpan z Vrha I. in II. del, ki je prvič ilustriran v celoti. Barvne ilustracije so delo Igorja Ribiča. V drugem delu Levstik opisuje Krpanove dogodivščine na poti nazaj domov, kjer med drugim spozna cesarja iz pritlikave dežele. Na Dunaju pa cesarica spletkari proti njemu, saj še vedno goji zamero zaradi lipe. Ko ga ima končno v ječi, ga čaka samo še smrt. A naš močan in samozavesten slovenski junak ne bi bil Martin Krpan, če se ne bi rešil.

Levstikovo življenje in delo

Fran Levstik se je rodil 28. septembra 1831 v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Zaradi spora s katehetom Antonom Globočnikom ni opravljal mature, kar mu je onemogočilo študij jezikoslovja. Leta 1854 je izdal prvo pesniško zbirko Pesmi, ki jo je Globočnik označil kot nekrščansko oziroma pregrešno. Ker je Levstik ni preklical, je moral predčasno zapustiti študij bogoslovja v Olomoucu. Na Dunaju je prišel pod vpliv Kopitarjeve, Miklošičeve ter Karadžićeve miselnosti. Ob vrnitvi domov je napisal komedijo Juntez. Med leti 1855 in 1857 je bil domači učitelj na gradu Turn pri Čatežu na Dolenjskem. V tem času je napisal lirične pesmi Tonine, ki so bile posvečene Zidarjevi Toni. Leta 1858 je izšla pripovedka Martin Krpan, potopis Popotovanje iz Litije do Čateža ter spis Napake slovenskega pisanja. Literaturo je pustil nekoliko ob strani, saj se je začel ukvarjati s problematiko slovenskega jezika. Zavzemal se je za slovenski jezik brez nemških vplivov ter tudi za združeno Slovenijo. Leta 1858 je postal domači učitelj pri pesniku in politiku Miroslavu Vilharju na gradu Kalec blizu Knežaka. Od leta 1863 je pod okriljem Vilharja v Ljubljani izhajal politični list Naprej. Levstik mu je pomagal pri urednikovanju in pisanju člankov. Časnik je bil politično obarvan oziroma je nastal kot nasprotje Bleiweisovim Kmetijskim in rokodelskim novicam. Zaradi objave članka Misli o sedanjih mednarodnih mejah je prišlo do prepovedi izhajanja časnika. Vilharja pa so celo poslali v zapor. Levstik je imel pomembno vlogo pri ustanovitvi Slovenske matice, kjer je bil med letoma 1864 in 1865 tajnik. Leta 1866 je prevzel nalogo, da bi dokončal Wolfov slovensko-nemški slovar. Ker čez dve leti ni bilo nobenega vidnega rezultata, ga je moral kasnejši ljubljanski škof Janez Zlatoust Pogačar odpustiti. Med letom 1868 in 1869 je pisal politično obarvane članke za Slovenski narod. Leta 1870 je na Dunaju izdal prvo številko »zabavljivo šaljivega lista« Pavliha. Slovenski prvaki so s pomočjo spletke dosegli, da je Levstik izgubil podpornike celo med mladoslovenci in prijatelji. V težkih časih mu je pomagal Stritar, saj je po njegovi zaslugi prevzel vlogo urednika pri Državnem zakoniku (1871–1872). Vodja licejske knjižnice v Ljubljani Gottfried Muys in Fran Miklošič sta Levstiku pomagala, da se je zaposlil kot skriptor v licejski knjižnici. V zadnjem obdobju svojega življenja se je ukvarjal s književnostjo za otroke (Otročje igre v pesencah, Kdo je napravil Vidku srajčico itd.). Umrl je 16. novembra 1887 v Ljubljani.

Strokovne reference in viri

  • Kmecl, M. 1981: Fran Levstik: v besedi in sliki. Ljubljana. [COBISS-ID 5249280]
  • Kocijan, G. 1992: Levstik Fran. Enciklopedija Slovenije 6: Krek–Marij, 159–162. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]
  • Levstik, F. (avtorja dodatnega besedila Blaž Tomaževič in Stane Mikuž) 1984: Martin Krpan z Vrha/Popotovanje od Litije do Čateža. Ljubljana. [COBISS-ID 2827265]
  • Smrekar, H., Perko, L., Kralj, T., ... (avtor dodatnega besedila Polona Hafner) 1994: Martin Krpan v likovnih upodobitvah. Ljubljana, Cerknica. [COBISS-ID 43893248]

Avtor zapisa

Urška Šavc (Narodna in univerzitetna knjižnica)

Predlog citata

Šavc, U. 2010: Martin Krpan z Vrha. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/183-martin-krpan-z-vrha.