S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Dalmatinova biblija

Uradna oznaka: Biblia, tu ie, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testamenta = Bibel, das ist, die gantze heilige Schrifft : windisch
Avtor: Jurij Dalmatin
Prvi celoten prevod Biblije v slovenski jezik leta 1584

Virtualna knjiga

Biblija

Avtor: Jurij Dalmatin

Opis

Biblijo je začel prvi prevajati v slovenski jezik Primož Trubar. Leta 1557 je Trubar izdal prevod Nove zaveze (Ta prvi deil tiga Noviga Testamenta), ki je poleg Lutrovega predstavljal osnovo za Dalmatinov prevod. Pri Stari zavezi je Dalmatin izhajal iz Lutrovega prevoda v nemški jezik, ki je izšel leta 1534. Dalmatin je imel leta 1578 prevedeno že celotno Biblijo, vendar je tiskar Mandelc v Ljubljani natisnil le prevod pentatevha Biblia, tu ie vsiga Svetega pisma pervi deil, saj je Dalmatin potreboval za tiskanje celotne Biblije finančno podporo, ki jo je navsezadnje tudi dobil od treh slovenskih dežel Kranjske, Štajerske in Koroške. Za tisk prvega prevoda Biblije v slovenski jezik je bil sprva zadolžen v Ljubljani tiskar Janž Mandelc. Novica o tiskanju je prispela do Karla Avstrijskega, ki je takoj posredoval. Posledice so bile usodne, saj je Mandelc moral tiskarno zapreti. Poleg tega pa so ga tudi izgnali iz Ljubljane. 24. avgusta 1581 so se v Ljubljani sestali protestantski pridigarji hebrejskega, grškega, latinskega in slovanskega jezika, predstavniki dežele Kranjske, Štajerske in Koroške. Dalmatinov prevod so namreč pred tiskanjem pregledali vsebinsko kot tudi slovnično (Adam Bohorič). Primerjali so ga z Lutrovim prevodom ter z grškim in hebrejskim izvirnikom. 10. aprila 1583 sta se Dalmatin in Bohorič odpravila v Wittenberg, kjer sta se s Samuelom Selfischem dogovorila za tisk Biblije, ki v Ljubljani ni bil več možen. Dalmatin ter njegovi pomočniki Adam Bohorič, Lenart Mravlja, Adam Bohorič mlajši in Janž Znojilšek so se z rokopisom odpravili na pot 22. aprila 1583. 28. maja 1583 so pričeli s tiskanjem. Prevod Biblije so natisnili v 1500 izvodih. Za tiskanje so porabili približno pol leta. Knjige so tovorili do Štajerske, Koroške in Kranjske skrite v sodih in skrinjah. Stroške Biblije so krile dežela Štajerska, Koroška, Kranjska ter nekateri ostali donatorji. Celotni stroški so znašali 8000 goldinarjev. Poleg inicialk, ki se pojavljajo na začetku poglavij, je Dalmatinova Biblija okrašena s številnimi lesorezi raznih avtorjev (Johann Teufel, Hans Brosamer, Lucas Meyer, monogramisti CE, AW, IR, MG itd.) Za ilustrirano naslovnico (Stvarjenje Adama in Eve, Izvirni greh, Izgon iz raja, Potop, itd.) je Dalmatinovo posvetilo v nemškem jeziku, ki mu sledi predgovor k Svetemu pismu. Dalmatin je predgovor razdelil na osemnajst delov, v katerih se ukvarja s posameznimi svetopisemski tematikami v povezavi z evangeličanskimi nauki. Za lažje iskanje po Bibliji je dodal teološki register, register pisem in evangelijev, ki se berejo in razlagajo ob nedeljah in navadnih praznikih ter jezikovni register, kjer je zapisal nekatere besede, ki se drugače govore po kranjsko, koroško, slovensko ali besjačko, hrvaško, dalmatinsko, istrsko ali kraško.

Dalmatinovo življenje in delo

Jurij Dalmatin se je rodil okoli leta 1547 v Krškem, kjer je živel vse do svojega osemnajstega leta. Povezava s priimkom domnevno nakazuje, da so Dalmatinove korenine v Dalmaciji, kar pa ne moremo trditi z gotovostjo. V Krškem je obiskoval Bohoričevo privatno latinsko šolo za dečke. Leta 1565 se je Dalmatin pridružil Trubarju in njegovi družini na begu. Šolanje je nadaljeval v samostanski šoli v Bebenhausnu na Württemberškem, ker je bila univerza v Tübingenu polno zasedena. Leta 1566 se je na univerzi v Tübingenu odprlo prosto mesto, kjer je kot štipendist Tyfernovega sklada študiral filozofijo in protestantsko teologijo. Magistriral je leta 1569. Magistrska teza z naslovom De catholica et catholicis disputatio (Razprava o katoliški cerkvi in katoličanih) je izšla leta 1572. V času šolanja ga je vseskozi podpiral Trubar, ki ga je tudi spodbudil k prevajanju Biblije. Dalmatin je leta 1572 začel opravljati funkcijo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani. Postal je tudi nadzornik stanovske šole. Med letoma 1574 in 1585 je pridigal v Begunjah na Gorenjskem. Prve Dalmatinove pesniške in prevajalske objave zasledimo v Trubarjevih delih. Ena serčna molitev zuper Turke, Dalmatinova prva natisnjena pesem je bila objavljena v Trubarjevi pesmarici leta 1574. Naslednje leto je zopet objavil šest pesmi, in sicer v Trubarjevi mali pesmarici Tri duhovske pejsni. Prevajal je tudi pesmi Martina Lutra. Leta 1575 je izdal prevod knjige Jezus Sirah iz stare zaveze, ki je prva knjiga, ki so jo tiskali v tiskarni Janža Mandelca v Ljubljani. Naslednje leto je izdal Passion. Še posebej pomembno pa je leto 1578, saj je dokončal prevod Biblije. Najprej je izdal prevod pentatevha (Biblia, tu je vsiga svetiga pisma pervi dejl). Ta celi catechismus (4. izdaja cerkvene pesmarice), ki ga je izdal leta 1579, prinaša med drugim tudi nekaj njegovih novih pesmi. Pred izdajo celotne Biblije je objavil tudi prevod Salomonove pripuvisti. Biblija je bila natisnjena v Wittenbergu leta 1583 z letnico 1584. Hkrati z Biblijo je izdal tudi 5. izdajo pesmarice Ta celi catehismus, eni psalmi in Karsčanske lepe molitve. Naslednje leto sta izšli še dve knjigi, in sicer Agenda ter Ta kratki wirtemberski catechismus. Med letoma 1585 in 1589 je opravljal službo duhovnika v Ljubljani ter v Škocjanu pri Turjaku. Umrl je v Ljubljani 31. avgusta 1589. Po smrti, leta 1595 je izšlo nekaj njegovih pesmi v 6. izdaji pesmarice, ki jo je uredil Felicijan Trubar.

Strokovne reference in viri

  • Dalmatin, J. (uredil in spremno besedo napisal Mihael Glavan) 1994: Biblia, tu ie, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testamenta = Bibel, das ist, die gantze heilige Schrifft : windisch. Ljubljana. [COBISS-ID 43253504]
  • Rajhman, J., Rigler, J. 1988: Dalmatin Jurij. Enciklopedija Slovenije 2: Ce–Ed, 170–171. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]
  • Valvasor, J. V. (prevedel, izbral in razložil Mirko Ruoel) 1977: Slava vojvodine Kranjske. Ljubljana. [COBISS-ID 1102110]
  • Černelič Krošelj, A., Pahor, D., Zemljak Jontes, M. 2006: Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in Krško. Krško. [COBISS-ID 226772480]

Avtor zapisa

Urška Šavc (Narodna in univerzitetna knjižnica)

Predlog citata

Šavc, U. 2010: Dalmatinova biblija. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/123-dalmatinova-biblija.

Komentarji

27. februar 2012, 15:44

Pozdravljeni!

Pišem Vam, ker me zanima, če se da kako urediti nastavitve, da bi si lahko natisnila Matevžev evangelij iz Dalmativnove Biblije. Potrebovala bi ga pri pisanju diplomske naloge ali pa če bi lahko v Vaši knjižnici lahko dobila potrebne fotokopije. V knjižnici v mojem kraju mi fotokopij ne morejo narediti.

Lep pozdrav!

Vesna Gorenc

Komentiraj