S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

V Dolu

Uradna oznaka: V Dolu
Sinonimi: Lazni dol
Dvojna udornica V Dolu je v neposrednem zaledju Škocjanskih jam.

Opis

Udornica V Dolu ali Lazni dol je 250 metrov južno od vasi Dolnje Ležeče. Prek blagega vzpona na severozahodu preide v dol Bušljevec, s katerim sestavlja dvojno udornico. Je rahlo podolgovate oblike s 170 m dolgim in 110 m širokim uravnanim dnom. Njena največja globina je 30,5 m, prostornina pa 454.058 m³.

Regijski park Škocjanske jame leži na območju kontaktnega krasa, kjer vode z neprepustnega fliša pritekajo na prepustni apnenec. Udornice so izrazit kraški pojav, ki se prične z raztapljanjem karbonatne kamninske podlage. Oblikujejo se večji rovi, ki nastajajo ob lezikah, drobnih razpokah med plastmi kamnine. Zaradi raztapljanja, drobljenja in odnašanja kamnin nastanejo jamski rovi, ob njihovem združevanju pa jamske dvorane. Zaradi korozije ter razpadanja kamnine ob straneh in pod stropom se dvorane večajo in nekatere se sčasoma ob porušitvi jamskega stropa odprejo na površje. Porušitev stropa pospešuje tudi mehanično preperevanja kamnine na površju. Na območju parka je dvanajst kraških globeli z značajem udornic, ki jim domačini pravijo doli. Pobočje Laznega dola je prekrito z meliščem in preperino, kjer uspeva iglasti gozd, medtem ko je za severno stran značilno listnato drevje.

Udornice so razvrščene v nizih, nastalih v različnih fazah ponikanja reke Reke. Udornice mlajšega nastanka prepoznamo po bolj strmih pobočjih, kar je posledica še vedno prisotnega procesa nastajanja ostenja in njegovega postopnega zajedanja v uravnano okolico, za udornice starejšega nastanka pa so značilna manj strma pobočja z melišči pod preostanki ostenij. Med razvojem udornice njene stene postopoma izginjajo, zato lahko s koeficientom sten, ki izraža razmerje med višinsko razliko najvišje točke in baze sten ter največjo globino, ugotovimo njeno razvojno stopnjo. Na podlagi tega koeficienta razlikujemo udorna brezna s koeficientom, večjim od 0,9, udornice s koeficentom od 0,05 do 0,90 in globoščake s koeficientom od 0,00 do 0,05. Razmerje med globino in premerom določa obliko udornice. Pri razmerju 1 : 10 je udornica skledaste oblike, pri razmerju 1 : 2 je lijakaste oblike, kadar pa je njena globina večja od premera, govorimo o vodnjakasti obliki. V primerjavi z drugimi udornicami na območju parka je v udornici Lazni dol ostenje najmanj izrazito. Nekaj metrov visoko je le na zahodni in deloma južni strani pobočja, zato udornico uvrščamo med globoščake.

Strokovne reference in viri

  • Debevc, A., Klemen, Z., Kranjc, A., Mihevc, A., Peric, B., Slapnik, R., Turk, P., Zorman, T. 2002: Park Škocjanske jame. Škocjan. [COBISS-ID 120542720]
  • Peric, B. 1999: Morfološke in metrične značilnosti udornic na območju Škocjanskega regijskega parka. Diplomska naloga. Ljubljana. [COBISS-ID 9011042]
  • Simić, M. 1999: Elaborat: Evidenca naravnih vrednot v Parku Škocjanske jame in njegovi neposredni okolici. Elaborat. Ljubljana.

Avtor zapisa

Borut Peric (Park Škocjanske jame), Matjaž Hribar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Peric, B.; Hribar, M. 2010: V Dolu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/188-v-dolu.

Komentiraj