Dol Bušljevec
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt je v postopku vpisa v register.
Vrednotenje dediščine:
Znanstveno raziskovalna dejavnost.
Varstveni status: Zakon o regijskem parku Škocjanske jame Ur. l. RS 57/96
Pristojni zavod: ZRSVN OE Nova Gorica
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Dobrih 200 metrov jugozahodno od vasi Dolnje Ležeče leži dol Bušljevec, ki velja za najbolj zaokroženo udornico v Regijskem parku Škocjanske jame. Njena prostornina je 84.369 m³. Regijski park Škocjanske jame leži na območju kontaktnega krasa, kjer vode z neprepustnega fliša pritekajo na prepustni apnenec. Tu se pojavljajo udornice kot izrazit kraški pojav, do katerega pride zaradi raztapljanja karbonatne kamninske podlage. Oblikujejo se večji rovi, ki nastajajo ob lezikah, drobnih razpokah med plastmi kamnine. Zaradi raztapljanja, drobljenja in odnašanja kamnin nastanejo jamski rovi, ob njihovem združevanju pa jamske dvorane. Zaradi korozije ter razpadanja kamnine ob straneh in pod stropom se dvorane večajo in nekatere se sčasoma ob porušitvi jamskega stropa odprejo na površje. Porušitev stropa pospešuje tudi mehanično preperevanja kamnine na površju. Na območju parka je dvanajst kraških globeli z značajem udornic, ki jim domačini pravijo doli. Dol Bušljevec verjetno ni nastal nad večjo dvorano v podzemlju ampak nad breznom, ki je zazijalo nad jamskim rovom nekdanje struge Reke. Ko se je brezno zapolnilo z odkrušenim gradivom, se je začelo površinsko preoblikovanje s širjenjem udornice. Ker so se stene, razen na južni strani, že porušile ali so prekrite z meliščem oz. preperino, sklepamo, da je proces širjenja brezna končan.
Udornice so razvrščene v nizih, nastalih v različnih fazah ponikanja reke Reke. Udornice mlajšega nastanka prepoznamo po bolj strmih pobočjih, kar je posledica še vedno prisotnega procesa nastajanja ostenja in njegovega postopnega zajedanja v uravnano okolico, za udornice starejšega nastanka pa so značilna manj strma pobočja z melišči pod preostanki ostenij. Med razvojem udornice njene stene postopoma izginjajo, zato lahko s koeficientom sten, ki izraža razmerje med višinsko razliko najvišje točke in baze sten ter največjo globino, ugotovimo njeno razvojno stopnjo. Na podlagi tega koeficienta razlikujemo udorna brezna s koeficientom, večjim od 0,9, udornice s koeficentom od 0,05 do 0,90 in globoščake s koeficientom od 0,00 do 0,05. Razmerje med globino in premerom določa obliko udornice. Pri razmerju 1 : 10 je udornica skledaste oblike, pri razmerju 1 : 2 je lijakaste oblike, kadar pa je njena globina večja od premera, govorimo o vodnjakasti obliki. Bušljevec sodi med udorna brezna iz najstarejše razvojne faze poniranja Reke. Širina ravnega dna ne presega 70 m.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Debevc, A., Klemen, Z., Kranjc, A., Mihevc, A., Peric, B., Slapnik, R., Turk, P., Zorman, T. 2002: Park Škocjanske jame. Škocjan. [COBISS-ID 120542720]
- Peric, B. 1999: Morfološke in metrične značilnosti udornic na območju Škocjanskega regijskega parka. Diplomska naloga. Ljubljana. [COBISS-ID 9011042]
- Simić, M. 2000: Evidenca naravnih vrednot v Parku Škocjanske jame in njegovi neposredni okolici. Elaborat. Ljubljana.
Avtor zapisa
Borut Peric (Park Škocjanske jame), Matjaž Hribar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)
Predlog citata
Peric, B.; Hribar, M. 2010: Dol Bušljevec. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/189-dol-busljevec.