S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Lutrovska klet

Uradna oznaka: Sevnica – Lutrovska klet
Nekdanja evangeličanska molilnica, poimenovana po nemškem reformatorju Martinu Lutru, pod sevniškim gradom, na levem bregu reke Save, z delno ohranjeno poslikavo notranjščine, ki sodi med največje slikarske dosežke 16. stoletja na Slovenskem.

Opis

Lutrovska klet se nahaja v občini Sevnica na grajskem hribu, ki se dviga nad starim trškim jedrom na nadmorski višini 213 metrov. Reka Sava deli občino na štajerski severovzhodni del ter dolenjski južni in zahodni del. Lutrovska klet je na štajerski strani občine in je del grajskega kompleksa, kamor poleg gradu sodijo še grajska kašča, park in vinograd.

Objekt se nahaja na jugovzhodnem pobočju grajskega hriba. Stare grafike kažejo, da je klet nekoč stala izven grajskega obzidja. Pred kletjo se na jugozahodni strani nahaja samostojni, zidani portal z dvokapno streho, krit z opečnim zareznikom; smer slemena je sever-jug. Gre za nadstropno, zidano in v breg potisnjeno poslopje, čigar streha je somerna dvokapnica s čopoma, sleme pa je postavljeno v smeri severozahod-jugovzhod. Vhod v objekt je s severozahodne ter jugozahodne strani. Na jugovzhodni strani je renesančno oblikovan manjši stolp, ki ima polkrožni zidec. V prvem nadstropju, ki je preprosto urejeno, je bila domnevno kašča. Pritlični del je bil nekdaj v celoti poslikan, danes pa celotne poslikave vidimo le na nekaterih zaključnih delih sten, večina slikarij pa je bila uničena po drugi svetovni vojni.

Lutrovska klet je večkrat spremenila svojo namembnost. Bila naj bi katoliška cerkev, ki so jo prevzeli luterani, saj je tu v času reformacije poučeval Jurij Dalmatin. S protireformacijo in zatiranjem luteranskega nauka so katoličani prenehali uporabljati stavbo za bogoslužje, češ da so jo oskrunili heretiki. Kasneje, ko je lastnik gradu postal katolik Inocenc Moškon, so luteransko molilnico spremenili v grobno kapelo s kripto, kjer naj bi bila pokopana Inocenc in njegova žena Ana. V 19. stoletju so k prostoru dogradili vinsko klet, ki so jo po drugi svetovni vojni odstranili.

Lutrovska klet je razdeljena na dva dela. Oltarni del, kjer se je poslikava ohranila do danes, ter prostor za vernike, kjer so poslikave uničene. Prostora sta ločena s slavolokom. Poslikave so motivi stare, nove zaveze ter ikonografija povezana z luteranskim naukom. Na ohranjenih poslikavah na zunanji strani, ki je najbližja obiskovalcu, so podobe angelov z mučilnimi orodji, na slavoloku so podobe Pametnih in nespametnih devic, na oboku pa motiv Poslednje sodbe. Osrednje prizore, kot so Križanje v dnu ladje, Rojstvo na severni steni ter Polaganje v grob na južni steni, spremljata svetniški figuri sv. Janeza in sv. Pavla. Sosvodnice, niše in oboki so bogato poslikani s preroki, angeli, apostoli, evangelisti, izraelskimi kralji ter podobami Boga Očeta, Mojzesa in sv. Elije. Zanimiva je podoba moža v renesančnem oblačilu s klobukom, za katero domnevajo, da je podoba donatorja umetnine. Poslikave spremljajo tudi napisi, slikarska tehnika pa je bila oljna tempera na navadni podlagi. Nastale poslikave uvrščamo v 16. stoletje, natančneje v čas manierizma z močnim Michelangelovim vplivom.

Po mnenju umetnostnega zgodovinarja Ivana Komelja so lutrovsko molilnico zgradili zato, ker je bil sevniški grad do obdobja vladavine Inocenca Moškona pod upravo salzburške nadškofije, tako naj bi se med oskrbniki gradu znašel tudi kakšen luteran. Lutrovsko klet po arhitekturnih značilnostih ter okrasju primerjajo tudi z grajsko kapelo sv. Jurija na Ljubljanskem gradu.

Danes je Lutrovska klet zaradi izjemne akustike prizorišče raznovrstnih glasbenih srečanj. Prostor je vključen v program ogleda sevniškega gradu, lahko pa se ga tudi najame za različne prireditve.

Strokovne reference in viri

  • Cevc, E. 1992: Lutrovska klet. Enciklopedija Slovenije 6. Ljubljana. [COBISS-ID 13565741]
  • Komelj, I. 1969: Sevniški grad in Lutrovska klet. Ljubljana. [COBISS-ID 5945344]
  • Saje, J. 1996: Sevnica: vodnik. Ljubljana. [COBISS-ID 614426944]
  • Terčelj, M. 1989: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja – 20. stoletje: Občina Sevnica. Ljubljana. [COBISS-ID 7748864]

Avtor zapisa

Dijana Lukić (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Lukić, D. 2010: Lutrovska klet. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/240-lutrovska-klet.