S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Zgornja kajža

Avtor: Neznan
Zgornja kajža v Tržiču je bila v slogu klasicizma zgrajena po požaru leta 1811. V kleti so bile delavnice, v prvem nadstropju bivalni prostori, v drugem nadstropju pa reprezentančni prostori. Stavba ima kamnite zidove ter obokane in lesene stropove.

Opis

Masivna zidana stavba nekoliko nepravilnega tlorisa, podolgovatega v smeri sever-jug, je bila zgrajena na začetku devetnajstega stoletja. Še do leta 1956 so bili v njej stanovanjski prostori, danes pa so v njej prostori tržiškega muzeja. Zunanjost s kovanimi polkni in kamnoseškimi elementi je značilna za gradnjo po požaru leta 1811, v notranjosti pa izstopa klasicističo poslikan salon.

Z izjemo dveh prostorov na vzhodnem delu ob rakah je stavba podkletena. Pri tem je klet v skrajnem severnem delu više kot ostali kletni prostori, neposredno nad njo pa je že prvo nadstropje. Poleg pritličja sta še dve nadstropji, pri čemer je drugo nadstropje v severnem delu združeno s podstrešjem.

Nosilno konstrukcijo predstavlja sistem nosilnih kamnitih in mešanih zidov, ki so večinoma debeli med 40 in 60 cm, ponekod pa tudi več. Mešani zidovi so grajeni iz kamna in kosov opeke, vsi pa v apneni malti. Del nosilne konstrukcije so tudi tanjši opečni zidovi, ki podpirajo lesene stropove.

Medetažne konstrukcije so bodisi kamniti oboki bodisi leseni stropovi. Oboki so nad vsemi prosori v kleti in nad nekaterimi prostori v pritličju in nadstropjih. Nekateri oboki imajo vgrajene jeklene natezne vezi. Nad vsemi ostalimi prostori v objektu so stropne konstrukcije lesene, polnotramovne, pri katerih so tramovi položeni drug poleg drugega. Konstrukcija visokega podstrešja, ki je služilo sušenju lanu, je prav tako lesena.

Stanje stavbe in njene nosilne konstrukcije je bilo pregledano v letih 1998-99. Na osnovi ugotovitev so bila izdelana priporočila za sanacijo poškodb in utrditev konstrukcije.

Vsebinska dopolnitev opisa

Zapisano je: Konstrukcija visokega podstrešja, ki je služilo sušenju lanu, je prav tako lesena. Kolikor vemo, je bilo podstrešje namenjeno sušenju modrotiska - blaga, ki so ga barvali v Kajži. Torej ne lanu. Po podatkih, ki jih imamo, so v tej posebni tehniki negativnega tiska barvali predvsem bombažno blago. LP Bojan

avtor: Bojan Knific

Dopolnitev: Danes v Zgornji kajži, imenovani tudi Pollakova kajža, domuje Tržiški muzej, ki na svoji stalni razstavi v več kot desetih sobah v prvem in drugem nadstropju izpostavlja posamezne obrti in druge dejavnosti, ki so ključno vplivale na razvoj Tržiča in življenja ljudi v njem. Razstave pričajo o nekdanji usnjarski, čevljarski, oglarski, kolarski, barvarski in tkalski dejavnosti, ob njih je predstavljena tržiška trška kultura, tudi spomin na rodbino baronov Born, ki je zaznamovala razvoj Tržiča od konca 19. pa do srede 20. stoletja. Samostojno je predstavljena zimskošportna zbirka. V Pollakovem salonu se odvijajo kulturne in druge prireditve, namenjene popularizaciji dediščine.

avtor: Bojan Knific

Strokovne reference in viri

  • Lutman, M. 1998: Pregled in preiskave nosilne konstrukcije ter analiza nosilnosti in potresne odpornosti objekta Zgornja kajža Muzeja v Tržiču. Elaborat. Ljubljana. [COBISS-ID 561255]
  • Srpčič, J. 1999: Pregled in ocena stanja strešne konstrukcije objekta Zgornja kajža Muzeja v Tržiču. Elaborat. Ljubljana. [COBISS-ID 561255]

Avtor zapisa

Marjana Lutman (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Lutman, M. 2010: Zgornja kajža. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/349-zgornja-kajza.

Komentiraj