S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Grad Brežice

Uradna oznaka: Brežice – Grad
Barokiziran renesančni grad z baročno iluzionistično poslikavo viteške dvorane.

Opis

Grad stoji ob jugovzhodnem robu kraja Brežice v Posavju. Pozidan je bil že sredi 12. stoletja kot ena izmed postojank salzburške nadškofije v Posavju, v virih pa je bil prvič omenjen leta 1249 kot castrum Rayne. Ob koncu 15. stoletja so ga v last dobili ogrski kralji, nato pa Habsburžani. Skozi stoletja je tu domovalo več rodbin: v 16. stoletju rodbini Gallenstein in Edling, od leta 1644 grofje Frankopani, od leta 1694 do druge svetovne vojne pa grofje Attems. Zdaj je v gradu sedež Posavskega muzeja. Sedanjo stavbo so okoli leta 1530 začeli graditi razni domači, hrvaški in italijanski mojstri, potem ko je bil grad med kmečkim uporom leta 1515 požgan. Štirikotno dvorišče je obdano s štirimi trinadstropnimi krili z okroglimi stolpi na vogalih. Renesančni portal je opremljen z letnico 1548 in Gallovim grbom. V drugi polovici 16. stoletja so trdnjavo preoblikovali v dvorec in takrat so zahodnemu krilu na dvoriščni strani prizidali trinadstropne arkade s pravokotnimi slopi v pritličju in toskanskimi stebri v nadstropjih. Grof Ignacij Attems pa je dal v začetku 18. stoletja dvorec preoblikovati v baročno rezidenco. Uredili so pročelje, slavnostno stopnišče, kapelo in veliko viteško dvorano. Viteška dvorana v vzhodnem krilu predstavlja največji poslikani profani prostor na Slovenskem. Avtor poslikave je domnevno radovljiški slikar Franc Karl Remb, datirana pa je z letnico 1702 (leta 1954 so jo restavrirali). Po vzoru poslikave v rimski palači Barberini je na stropu brežiške dvorane upodobljena alegorija rodbine Attems kot zavetnice človeške ustvarjalnosti: sredi iluzionistično naslikane arhitekture se v zavetju personifikacije Izobilja nahajajo personifikacije znanosti in umetnosti. Nad vhodom je grb Attemsov, obdan s personifikacijami njihovih kreposti (pravičnost, bogastvo, darežljivost, modrost); na konkavnih prehodih med stenami in stropom so prizori iz antične mitologije; na stenah pa krajine z antičnimi ruševinami. Okoli leta 1720 sta štajerska slikarja Johann Caspar Waginger in Franc Ignac Flurer poslikala še stopnišče (upodobitev Herkula in alegorije petih čutov) in kapelo (upodobitev poveličanja križa in orodij Kristusovega mučenja).

Strokovne reference in viri

  • Lipoglavšek, M. 1996: Baročno stropno slikarstvo na Slovenskem. Ljubljana. [COBISS-ID 58961152]
  • Stopar, I. 1993: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 5, Med Kozjanskim in porečjem Save. Ljubljana. [COBISS-ID 228155]
  • Škaler, S. 1968: Brežice. Ljubljana. [COBISS-ID 5942016]
  • Šumi, N. 1997: Arhitektura 16. stoletja na Slovenskem: obdobje renesanse. Ljubljana. [COBISS-ID 67183872]

Avtor zapisa

Rebeka Vidrih (Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Vidrih, R. 2010: Grad Brežice. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/322-grad-brezice.

Komentiraj