S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Park dvorca Dornava

Uradna oznaka: Dornava – Park dvorca Dornava
Avtor: Jožef Hueber
Baročno osno zasnovani parkovni kompleks dvorca Dornava ima bogato kiparsko okrasje.

Opis

Visokobaročni dvorec s parkom se nahaja na Ptujskem polju med vasjo Dornava in reko Pesnico na Štajerskem.

Potem ko je dvorec Dornava leta 1737 od rodbine Sauer prešel v last rodbine Attems, je štajerski deželni stavbni mojster Jožef Hueber v letih 1753-1755 dvorec preoblikoval ter uredil in povečal park.

Parkovna zasnova je značilno baročno osno zasnovana, posamezni sklopi so nanizani en za drugim. Park se začenja s kipom Brezmadežne ter vhodnim drevoredom, ki vodi do ograjenega prednjega dvorišča, sledi dvorsko poslopje, za njim pa notranje dvorišče z antičnim gajem in svobodnejši, tako imenovani angleški vrt, ki se nato razcepi v tri osi, zaključuje pa ga kip sv. Janeza Nepomuka.

Park je kiparsko bogato okrašen. Na ograji prednjega dvorišča stojijo kipi puttov z rogovi izobilja, na mogočnih slopih ob vhodu pa sta kipa psa in levinje z grboma rodbin Attems in Wurmbrandt.

V sredini notranjega dvorišča, na križišču poti, stoji fontana s kipom Neptuna. Okrog nje je bilo postavljenih dvanajst kipov pritlikavcev, ki so bili izdelani po grafičnih predlogah lorenskega umetnika Jacquesa Callota; od leta 1968 jih hrani Ptujski muzej. Na robu dvorišča stoji skupina šestih kipov antičnih modrecev Hipokrata, Seneke, Homerja, Aristotela, Teofrasta in Diogena. Obe kiparski skupini sta starejši od Hueberjeve ureditve parka. Datirani sta proti začetku 18. stoletja in sta na ozemlju Slovenije edinstveni. Predstavljata dve skrajnosti človeškega bivanja: antični misleci ponazarjajo modrost in širino človeškega duha, medtem ko pritlikavci simbolizirajo duševno in telesno pohabljenost. Kipi so stali ob vodnjaku kot simbolu življenja.

Strokovne reference in viri

  • Ciglenečki, M. (ur.) 2003: Dornava: Vrišerjev zbornik. Ljubljana. [COBISS-ID 123735296]
  • Kolšek, A. 2003: Baročni vrt v Dornavi: zgodovinski razvoj, analiza vrtne kompozicije in poti prenove. Dornava (ur. Marjeta Ciglenečki), 86–107. Ljubljana. [COBISS-ID 10456629]
  • Unetič, I. 2009: Baročna vrtna zasnova dvorca Dornava kot ogledalo njenih ustvarjalcev. Zbornik za umetnostno zgodovino. n.v. 45, 154–184. Ljubljana. [COBISS-ID 41754210]
  • Vrišer, S. 1961: Posvetna baročna plastika v severovzhodni Sloveniji. Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 9-1, 5–15. Ljubljana. [COBISS-ID 46796289]
  • Weigl, I. 1992: Dornavski pritlikavci. Argo 33/34, 28–33. Ljubljana. [COBISS-ID 31030370]
  • Weigl, I. 2003: Risba poznobaročnega dvorca in vrtovi v Dornavi. Zbornik za umetnostno zgodovino. n.v. 39, 274–279. Ljubljana. [COBISS-ID 512492415]

Avtor zapisa

Rebeka Vidrih (Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Vidrih, R. 2010: Park dvorca Dornava. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/439-park-dvorca-dornava.

Komentiraj