S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Pahernikova smreka

Uradna oznaka: Hudi kot - smreka
Pahernikova smreka izjemnih dimenzij, ki raste na severnih pobočjih Pohorja med Vuhredom in vrhom Velika Kopa. Verjetno edino drevo v Sloveniji, ki ima svoj spomenik.

Opis

V zavetju stoletnih Pahernikovih gozdov na severnih pobočjih Pohorja med Vuhredom in vrhom Velika Kopa raste nekaj zelo debelih smrek, najdebelejša med njimi pa je Pahernikova smreka - ljubljenka gozdarskega strokovnjaka inženirja Franja Pahernika. Ime so ji podelili gozdarji nekdanjega Gozdnega obrata Radlje (po letu 1990 se je obrat preoblikoval v Krajevno enoto Radlje Zavoda za gozdove Slovenije). Leta 2005 je smreka v premeru merila 1,3 metra, v višino pa 48,2 metra. Po desetih letih, leta 2015, sta gozdarja Janez Skerlovnik in Zdenka Jamnik smreki namerila 1,42 metrov premera in s pomočjo višinomera SUUNTO 49,6 metrov višine. Starost je ocenjena na 270 let.

Pahernikova smreka je verjetno edino drevo v Sloveniji, ki ima svoj spomenik. To je edinstveno, saj je navadno drevo tisto, ki ima lahko na simbolni ravni vlogo spomenika. Ideja za postavitev spomenika se je porodila inženirju gozdarstva Maksu Sušku, saj smreka predstavlja razvoj Pahernikovega gozda, obenem pa tudi naravni razvoj in potencial, ki ga smreke lahko dosežejo v tem delu Pohorja. Spomenik smreki ima pravzaprav celovitejši pomen, je hkrati tudi spomenik Pahernikovim gozdovom in Pahernikovi ustanovi. Pahernikova hči gospa Vida Ribnikar je namreč leta 2005 ustanovila Pahernikovo fundacijo, ki je po njeni smrti prešla v Pahernikovo ustanovo. Izkupiček iz sonaravnega gospodarjenja s temi gozdovi je namenjen štipendiranje študentov gozdarstva na Slovenskem.

Spomenik oziroma kiparska kompozicija stoji na eni izmed učnih poti po Pahernikovem gozdu, ob gozdni cesti Bolfenk kapela - Samec in označuje stezico, ki vodi k Pahernikovi smreki. Skulpturo, imenovano Z-namen-je, je leta 2005 postavil kipar Jiri Kočica. Sestavljajo jo trije v bron uliti pasovi, ki so odtisi skorje smreke. Postavljeni so v enakem obsegu kot ga ima smreka in sicer »od zgoraj navzdol« - torej je tisti del debla, ki se razširi v krošnjo, usmerjen v podlago. S tem je avtor na simbolni ravni nakazal, »… da gre pri umetniškem delu, za razliko od naravnih procesov, za popolnoma drugačen potek rasti in razvijanja.« V skulpturi se srečujeta narava in kultura, ki sta si popolnoma nasprotni, a ne nezdružljivi. Medtem ko pravo smreko lahko objamemo in s tem dojamemo njen obseg, nam kompozicija razkriva mogočen volumen drevesa. S praznim osrednjim prostorom omogoča in nas vabi vstopiti v kiparsko drevo. Skulptura nas na spoštljiv način pripravlja na srečanje s Pahernikovo smreko, ki raste nedaleč stran v gozdu.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Mateja Šmid Hribar (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Šmid Hribar, M. 2015: Pahernikova smreka. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/488-pahernikova-smreka.