S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Dominkova domačija

Uradna oznaka: Gorišnica – Domačija Gorišnica 12
Najstarejša obnovljena panonska hiša v vasi Gorišnica ob magistralni cesti Ptuj - Ormož.

Opis

Dominkova domačija se nahaja sredi Ptujskega polja v občini Gorišnica, in sicer v istoimenskem naselju na nadmorski višini 210 metrov. Na tem območje se stikata ravninsko-poljski in haloško-gričevnat svet, mimo pa teče reka Drava, ki je bila nekoč pomembna prometna pot. Prostor je bil pomemben že v antičnih časih, o čemur pričajo ohranjeni ostanki zgodnje poselitve, denimo sledovi antičnih zgradb, ki so vidni na nekaterih njivah, saj je tam potekala rimska cesta Poetovio – Savaria (na severovzhodu) in Poetovio – Mursa (na jugu).

Na domačiji so objekti postavljeni v obliki črke L in tako sestavljajo t. i. dom v ključ (»na akel«, »na vogel«). Temeljna sestavna dela domačije sta stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, ki sta pod eno streho, ta pa je enkrat preganjena.

V pritlični leseni hiši so stanovanjski prostori: veža s črno kuhinjo, osrednji bivalni prostor (»hiša«) s krušno pečjo in shramba. Nesomerna dvokapna streha s čopoma je krita s slamo in ima široke napušče. Smer slemena je severozahod–jugovzhod na stanovanjskem delu, na gospodarskem pa poteka v smeri severovzhod–jugozahod. Gospodarski del sestavljajo skedenj (»gumno«), hlev, delavnica, steljnik in klet. Poslopje je v celoti ometano z debelo plastjo ilovnatega ometa, »cimprano« in pobeljeno. V poslopju so ohranjeni nekateri deli opreme in orodja, denimo žrmlje za mletje žita, nečke, »krpele« za nošenje stelje, burklje, nabožne podobe v »bohkovem kotu«, postelje in stoli iz različnih časovnih obdobij, približno sto let stara krušna peč, preprost lesen strop … V okolici hiše se nahajajo še dva koruznjaka, eden lesen, drugi pleten iz šibja, na novo postavljeni svinjak, trije panji za čebele, kriti s slamo, in vodnjak z lesenim ohišjem in »vago«. Ta vodnjak je globok sedem metrov in obzidan s kamenjem, iz njega pa so v preteklosti s pomočjo vzvoda zajemali podtalnico. Za poslopjem je manjša mlaka, ki ji domačiji pravijo »tünf«. Vzdrževanje in skrb za okolico je večinoma delo članov Društva upokojencev Gorišnica.

Domačija je primer najstarejše v celoti ohranjene panonske hiše v slovenskem prostoru, hkrati pa pomeni vzorec kmečkega stavbarstva na Ptujskem polju. Ohranjena notranjost in oprema iz različnih časovnih obdobij pomenita svojevrsten dokument o nekdanjem načinu življenja, ki vzbuja vtis, kot da bi v teh prostorih še vedno nekdo bival. Poslopje pa je dejansko izgubilo prvotno namembnost, saj je zadnja stanovalka domačije – Dominkova Kata – umrla leta 1990. Po ustnem izročilu je domačija zamenjala štiri rodove. Danes se tam odvijajo različne dejavnosti in prireditve, kot so pridelovanje buč, rdeče čebule (»lüka«) in sirke, s katerimi želijo ohraniti in oživiti dejavnosti, ki so se nekdaj odvijale na kmetiji. Tovrstne prireditve so povezane z letnimi časi in različnimi praznovanji, v poletnem času pa se prostor pred domačijo spremeni v gledališče, poleg tega je v hiši je razstavni prostor, ki prikazuje kmečko življenje. Leta 2004 je v sklopu Male šole muzeologije potekalo delo na terenu, kjer so se pod mentorstvom etnologa dr. Aleša Gačnika ukvarjali s konceptualno in programsko nadgradnjo Gorišnice kot reprezentančnega muzeja na prostem. Ogled domačije je vključen tudi v šolske programe.

Zanimivost, povezana z okolico je, da na severni strani vasi teče reka Pesnica, ki je bila nekoč bogata z ribami, še posebej s podusti, ki jih danes ni več, nekdaj pa so bili za vaščane poslastica.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Dijana Lukić (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Lukić, D. 2010: Dominkova domačija. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/99-dominkova-domacija.

Komentiraj