S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Geologija alpskega sveta Slovenije

Uradna oznaka: Oryctographia Carniolica
Sinonimi: Physikalische Beschreibung des Herzogthums Krain, Istrien und zum Theil der benachbarten Länder
Avtor: Baltazar Hacquet
Delo s področja geologije z naslovom Oryctographia Carniolica ali Physikalische Beschreibung des Herzogthums Krain, Istrien und zum Theil der benachbarten Länder je izšlo v štirih zvezkih. Zvezki so manjšega formata ter lepo ilustrirani z vinjetami

Opis

Prvi del je izšel leta 1778. V njem lahko beremo o podzemnih jamah, slovenskem pogorju in gorovju, okamninah in fosilih ter vodah in slapovih. Celostranska ilustracija na začetku prvega zvezka velja za prvo znano upodobitev Triglava. Narejena je po predlogi kartografa Franca Ksaverja Barage leta 1776. Na koncu zvezka je privezan pregledni zemljevid goratega dela Kranjske (od Celovca do Save) s poudarkom na površju in vodovju. V drugem delu je opisano mesto Idrija, kamnine in kristali ter rudnik živega srebra s sistemom rovov. Na začetku je upodobljeno mesto na celostranski ilustraciji, na koncu pa so privezani prikazi z natančnimi izrisi notranjosti rudniških rovov. Drugi del je izšel leta 1781. V tretjem delu, ki je izšel leta 1784, je opisano Cerkniško jezero, Bohinjsko jezero in Bled. Opisane so gorske reke, kamnine, kristali in Alpe. Na celostranski ilustraciji na začetku je upodobljeno Cerkniško jezero, na koncu zvezka so dodane vedute iz alpskega sveta. Četrti, zadnji zvezek se prične s celostransko ilustracijo, na kateri je veduta slapov na turški meji bosanskega kraljestva. Nadalje je opisano ozemlje tega kraljestva, reke in kamnine. Zadnji del je izšel leta 1789.

Hacquet je bil eden prvih raziskovalcev naših planin in sosednjih delov Alp. Prvi se je povzpel do ledenika pod Pasterzo leta 1779 in na Mali Triglav leta 1777, med drugim pa mu je uspelo osvojiti tudi sam vrh Triglava (prvič 8. avgusta 1779 in nato še drugič leta 1782). Velja tudi za enega prvih, ki je poskušal znanstveno opisati Kras in kraške pojave. Kot geolog je Hacquet razvijal samostojne nazore o razvoju zemeljske površine, ki so bili osnovani na podlagi kritičnega vrednotenja sočasnih teorij ter lastnih izkušenj. V prvem zvezku tega dela je zapisal: »Jaz trdim le to, kar sem videl, s preudarkom raziskal in natančno opazoval, ne da bi hotel to, kar sem videl in izkusil, predstaviti kot obče-veljavno; nasprotno, jaz se zavedam, kako malo se skladajo splošni sistemi o postanku zemlje do te ure s posameznimi opazovanji in izkustvi« (prevod povzet iz Oryctogr. carn. I., 75–76; Pintar I.). Predvsem poudarja počasen razvoj zgodovine zemeljske površine in zasmehuje poročila iz npr. Geneze. Hkrati se je zavzemal tudi za razvoj kemije, ki bi geologom pomagala pri njihovem delu.

Strokovne reference in viri

  • Wester, J. 1954: Baltazar Hacquet : prvi raziskovalec naših Alp. Ljubljana. [COBISS-ID 7947065]

Avtor zapisa

Ines Jerele (Narodna in univerzitetna knjižnica)

Predlog citata

Jerele, I. 2010: Geologija alpskega sveta Slovenije. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/351-geologija-alpskega-sveta-slovenije.

Komentiraj