S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Koščena piščal iz Divjih bab I

Koščena piščal, ki jo je izdelal neandertalec, je najstarejše glasbilo na svetu.

Video vsebine

1 1 1

Opis

Leta 1995 je bila v jamskem paleolitskem najdišču Divje babe I odkrita koščena piščal s štirimi luknjami. Izdelana je iz stegnenice mladega jamskega medveda (ohranjena dolžina 11,5 cm). Piščal je ležala zacementirana v breči, v bližini kurišča, 2 metra pod plastjo z arheološkimi najdbami kromanjonca (anatomsko modernega človeka). Najnovejše datacije z metodo elektronske spinske resonance (ESR) postavljajo plast s piščaljo v čas med 60.000 in 50.000 let pr. n. št. Glede na starost je lahko piščal pripadala samo neandertalcu, saj v tem času v Evropi ni nobenih znakov o prisotnosti kromanjonca.

Piščal je vzbudila pozornost strokovne javnosti zaradi svoje starosti, saj naj bi v primeru umetnega izvora lukenj šlo za prvo neandertalsko in hkrati najstarejšo piščal na svetu. To bi pomenilo, da moramo začetke glasbe premakniti od anatomsko modernega človeka k neandertalcu, ter ga sprejeti kot inovativno in čuteče človeško bitje, zmožno tako prefinjenega umetniškega izražanja kot je glasba.

Na mlajšepaleolitskih koščenih piščalih (ki so vsaj 15.000 let mlajše od naše) so sledovi izdelave lukenj dobro vidni. Kromanjonci so luknje izvrtali ali izdolbli s kamnitimi svedri in dleti. Na piščali iz Divjih bab I ni vidnih sledov izdelave, medtem ko so na obeh koncih vidni sledovi zverskega grizenja. To je bil, poleg moteče starosti, za večino tujih strokovnjakov zadosten dokaz, da je luknje naredila zver.

Pri preluknani stegnenici iz Divjih bab I je bilo ključno ugotoviti izvor lukenj. V poštev sta prišla samo neandertalec s svojimi kamnitimi in koščenimi orodji, ter zveri. Po temeljitem preverjanju možnosti umetnega in naravnega nastanka lukenj, je njihov izvor danes pojasnjen: luknje je izdelal neandertalec. Praktični poizkusi luknjanja svežih medvedjih stegnenic z bronastimi odlitki zverskih zobovij so ovrgli možnost, da bi zver stegnenico na osrednjem delu uspela večkrat preluknjati, ne da bi se kost zdrobila. Osrednji del stegnenice je zaradi debelejše kostne lupine tog in se pri več zaporednih ugrizih razkolje. To je tudi glavni namen tistih zveri, ki uživajo kostni mozeg. Zato so luknje na osrednjem delu cevastih kosti v paleolitskih najdiščih izredno redke in jih lahko pripišemo zgolj človeku.

Odgovor, kako je lahko neandertalec izdelal luknje, se je skrival v samem najdišču, v katerem so bila med drugim najdena koničasta kamena orodja ter koščena šila. S tehniko prebijanja lukenj s koščenim šilom dobimo povsem enake luknje kot so na piščali, brez kakršnihkoli sledov izdelave. Pri tej tehniki v kost s koničastim kamenim orodjem najprej izklešemo plitvo vdolbinico. Na mestu vdolbinice nato kost s koščenim šilom (prebijačem), po katerem udarimo z lesenim batom, preluknjamo. Ker koščen prebijač, tako kot podočnik, deluje na kost kot klin, kost ob luknji pogosto vzdolžno poči. Vendar poči samo na strani, ki jo luknjamo. Pri poizkusnem luknjanju kosti z odlitki zverskih zobovij, je kost počila vedno na obeh straneh. Neprekinjena, komaj vidna vzdolžna razpoka je na piščali prisotna na strani, kjer sta ohranjeni dve popolni luknji. Razpoka je lahko nastala med izdelavo ali uporabo, lahko pa tudi kasneje. Če je razpoka nastala med izdelavo ali tekom uporabe, je bila lahko razlog, da je človek piščal zavrgel.

Računalniška tomografija piščali je še razkrila, da luknje in zverske poškodbe niso istočasne. Najprej so nastale štiri luknje in šele nato, ko je bila piščal zavržena ali izgubljena, večina poškodb, ki jih pripisujemo zverem.

Zanimivost

Jeseni 2007 je Pošta Slovenije v seriji Arheološke najdbe izdala blok z znamko za 0,92 evra, na katerem je upodobljena piščal iz Divjih bab I (Bilten. Pošta Slovenije 68, 2007, 10–12).

Avtor zapisa

Matija Turk

Predlog citata

Turk, M. 2010: Koščena piščal iz Divjih bab I. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/278-koscena-piscal-iz-divjih-bab-i.

Komentarji

52a312a539a6807d48828e5a4e994b05?s=32&r=pg&d=mm
23. september 2015, 12:24

Skladatelj Bor Turel in glasbenik Ljuben Dimkaroski (zaposlen kot izvajalec na 1. trobenti orkestra SNG opera in balet, Ljubljana)sta l. 2013 ustvarila prvo elektroakustično skladbo za mousteriensko piščal in elektroakustični posnetek (tape). Skladba je bila prvič javno izvedena-predvajana v oddaji "Po poteh elektroakustične glasbe" na programu ARS radia Slovenija istega leta. Ljuben Dimkaroski igra na repliko, ki jo je izdelal sam po izvirnem glasbilu.

9e851f03e3e9f5916bafbb06c972accf?s=32&r=pg&d=mm
24. november 2015, 21:40

Vsaj nekje smo najboljši
Gledal sem oddajo, ko je šel Dimkaroski igrat, mislim da v Azerbajdžan. Z njim je bil še en vrhunski glasbenik. Možakar je vrhunski. V petih letih je piščal naštudiral do potankosti. Zanimivo, sam je izdelal cel koš replik in jo naštudiral da laho izvaja vsako skladbo in ton. Kapo dol. Čestitam

lep pozdrav, Matjaž

Aae9eb63b9906cba02e10fd5c15cbf31?s=32&r=pg&d=mm
15. december 2015, 15:58

Iz tako preprostega glasbila zna le vrhunski umetnik izvabiti prelepe tone in melodije. Bravo, Mr. Dimkaroski, in bravo neandertalec, ki je že takrat užival v glasbi!

A659788ca1789a2763b29d25d5cfdf46?s=32&r=pg&d=mm
03. maj 2016, 20:04

Zelo zanesljiva spletna stran priporocam jo vsem, ki jih zanimajo zgodovinski predmeti.
Moja edina pritožba je, da bi morali napisati malo več o uporabnosti zgodovinskih predmetov.
Hvala za bistvene podatke in še obljavljajte nove zanimive stvari
LPP

1adfdc19a647d5c31d70a2849b548fc1?s=32&r=pg&d=mm
03. avgust 2017, 12:13

Že drugič predlagam, da bi slovenija, ob cerkvici sv. Ivana zgradila muzejski objekt v katerem bi bili razstavljeni predmeti najdeni v jami Divjih Bab, z repliko piščali. Prostor bi bil akustično opremljen z glasbo, ki jo izvaja g. ljuben Dimkaroski in z videoposnetki jame, oziroma . To bi bilo za tiste, ki ne zmorejo peš do jame.
Seveda bi bilo potrebno urediti samo jamo, ki je v takem stanju, da bo kmalu nemogoče videti tistega preseka usedlin, kot jih je bilo leto po končanih raziskavah. Prepričan sem, da v jami Divjih Bab še ni bilo odkrito vsega. Pa je tako kot ponavadi, da Slovenci ne znamo ali nočemo izkoristiti to kar nam ponuja zgodovina, ker denar rajši namenimo za razne za projekte kratkega daha. Jam Divjih Bab bi bila lahko največja atrakcija v turizmu, ko bi med aranžmaji ponujali tudi obisk na jame Divjih Bab, kjer je pogled v preteklost od cerkvice sv. Vida popolnoma nekaj drugega, kot pogled na piščal, ki vidimo le kozi steklo ob skopem opisu njene najdbe, v narodnem muzeju v Ljubljani.
Franci Feltrin.

Komentiraj