S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Starejšeželeznodobna pasna spona s prizorom lova z Molnika

Avtor: neznani avtor
Pasna spona je vrhunski spomenik situlske umetnosti, ki zaradi noše lovca odstopa od ostalih na našem ozemlju.

Opis

Molnik je 582 m visoka vzpetina osem kilometrov zračne črte jugovzhodno od Ljubljane. Na njegovem vrhu so ostanki prazgodovinskega, s kamnitim obzidjem utrjenega naselja. Pripadajoče grobišče je na grebenu, ki se od naselja spušča proti zahodu. Poznano je že od konca 19. stoletja, ko je o njem poročal starinokop Jernej Pečnik. Na prve grobove so naleteli domačini pri kopanju peska. Zaradi ogroženosti najdišča je Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo leta 1980 izvedel zaščitna izkopavanja, leto pozneje pa je Mestni muzej Ljubljana začel s sistematičnimi raziskavami grobišča. Odkrili so plane grobove z žganimi pokopi in gomile, v katerih so bili tako skeletni kot žgani grobovi.

Pasna spona je bila najdena leta 1986 v moškem žganem grobu št. 10, v gomili št. 17. Poleg pasne spone in delov pasne garniture so bili v njem še šilo, nož, bronasto diskasto vretence, obroč in glinena skleda z nagubanim ostenjem. Grob spada v 5. stoletje pr. n. št.

Pravokotna pasna spona z iztolčenim okrasom je izdelana iz bronaste pločevine. Levi rob je bil z zakovicami pritrjen na usnjen pas, na desnem robu prikovičen kavelj je spenjal drugi konec pasu, na katerem sta bili s po dvema zakovicama zaporedno pritrjeni dve zanki v obliki grške črke omega. Spona je okrašena v tehniki tolčenja. Štirje nizi bunčic in prepleteni dvojni valovnici uokvirjajo površino, kjer je upodobljen prizor lova. Osrednja figura je lovec, oblečen v hlače in pokrit s frigijsko čepico. V levi roki drži lok, z desnico polaga puščico na tetivo. V zavetju drevesa se kradoma, po prstih, približuje jelenu na paši. Za lovcem sedi, čakajoč na povelje, pes z izplazenim jezikom.

Omeniti velja, da je bila pasna spona, preden je prišla v grob, dvakrat popravljena. Prvič se je prelomila v tretjini pri kavlju. Popravili so jo tako, da so oba kosa deloma prekrili in speli z zakovicami. Ko je počila drugič, to pot na sredini, so postopek ponovili, vendar tako, da je desni konec obrnjen na glavo. Zato so morali na novo prikovičiti kavelj.

Spono prištevamo med spomenike situlske umetnosti, likovnega izraza, ki se je med 7. in 4. stoletjem pr. n. št. razvil med Padom in Donavo. Nanj je vplival orientalizirajoč slog etruščanske umetnosti, v katerem so prisotne tudi orientalne in sredozemske prvine. Te so na pasni sponi najbolj izražene v noši lovca, ki je, v primerjavi z upodobitvami moške noše na ostalih spomenikih situlske umetnosti v naših krajih, izjemna.

Pasno spono hrani ljubljanski Mestni muzej.

Strokovne reference in viri

  • Puš, I. 1991: Molnik: Sedež prazgodovinskih knezov. Zbirka Varia / Zavod R Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine 4. Ljubljana. [COBISS-ID 23496960]
  • Puš, I. 1984: Prazgodovinski Molnik. Arheološki vestnik 35, 134‒162. Ljubljana. [COBISS-ID 12265261]
  • Puš, I. 1989: Lovski prizor iz 5. stoletja pred našim štetjem. Lovec 72-4, 105‒106. Ljubljana.
  • Tecco Hvala, S. 2017: Molnik pri Ljubljani v železni dobi. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae. Ljubljana.
  • Turk, P. 2005: Podobe življenja in mita. katalog arheološke razstave. Ljubljana. [COBISS-ID 220046080]

Avtor zapisa

Primož Pavlin (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Pavlin, P. 2017: Starejšeželeznodobna pasna spona s prizorom lova z Molnika. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/517-starejsezeleznodobna-pasna-spona-s-prizorom-lova-z-molnika.

Komentiraj