S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Čelarstvo

Uradna oznaka: Čelarstvo, ali celó novi, kratki, popun navuk čelne reje
Avtor: Peter Dajnko
Drugi natisnjen čebelarski priročnik v slovenskem jeziku in prvi, ki je izvirno slovenski.

Virtualna knjiga

Peter Dajnko: Čelarstvo, 1831

Avtor: Peter Dajnko

Opis

Knjiga Čelarstvo, ki je izšla leta 1831 v Gradcu, je drugi natisnjen čebelarski priročnik v slovenskem jeziku in ob enem prvi, ki je izvirno slovenski. Knjiga ima 234 strani in prilogo, na kateri so ilustracije panjev, njihovih delov in čebelarskega orodja. Celotno besedilo je strukturirano v obliki 500 vprašanj in odgovorov, ki so vsebinsko združeni v 6 poglavij in eno krajše uvodno poglavje, ki govori o pogojih za čebelarjenje in koristih te dejavnosti. Potem si po posameznih poglavjih sledijo teme o biologiji čebel (1. poglavje), o čebeljih panjih in čebelarskem orodju (2. poglavje), o čebelnjakih in stojiščih (3. poglavje), o razmnoževanju čebel (4. poglavje), o čebelarjevih opravilih skozi leto (5. poglavje) in o skladiščenju in uporabi medu ter voska (6. poglavje).

Dajnkovo Čelarstvo prinaša predvsem praktične čebelarske nasvete, ki jih je avtor črpal iz lastne čebelarske prakse. Poleg tega pa so v delu navedena tudi pomembna teoretična spoznanja, npr. o biologiji čebel (1. poglavje), ki so v veliki meri aktualna in veljavna še danes. Delo je napisano v dajnčici – črkopisu, ki ga je sestavil Dajnko sam in je bil na Štajerskem v uporabi med leti 1824 in 1839. Na začetku knjige je tabela, ki pojasnjuje izgovor novih črk, ki jih prinaša Dajnčica. Jezikovno delo uvrščamo v vzhodnoštajersko knjižno različico slovenskega jezika, ki je živela od druge polovice 18. stoletja pa do sredine 19. stoletja. Zaradi tega je bilo delo razširjeno predvsem na Štajerskem, medtem ko je na Kranjskem mogoče zaslediti mnenje, da je delo zaradi črkopisa in ostalih štajerskih jezikovnih značilnosti težko razumljivo, takšno mnenje najdemo npr. v uvodu v Jonkejevo delo Kranjski čbelarčik (1836).

Dajnko v predgovoru med razlogi za pisanje novega priročnika pravi, da so obstoječe čebelarske knjige za preprostega človeka preobsežne in predrage, poleg tega pa skoraj vse napisane v nemščini ali pa v ne prav lahko razumljivi slovenščini. Iz slednjega lahko sklepamo, da je Dajnko poznal Goličnikovo delo Popolni nauk o čebelarstvu, ki je prvi natisnjen čebelarski priročnik v slovenskem jeziku, in da o njem ni imel pretirano dobrega mnenja, saj je zagovarjal potrebo po novem čebelarskem priročniku, ki bi bil bolj dostopen in razumljiv preprostemu človeku. Kot primer dobrega čebelarskega priročnika Dajnko izpostavi v nemščini napisano delo G. Knaufa.

Kljub temu da je Dajnkovo Čelarstvo izšlo globoko v 19. stoletju, se idejno močno navezuje na tradicijo razsvetljenske priročniške literature v slovenskem jeziku, katere cilj je bil izobraževanje za gospodarski napredek ljudstva in se je v osrednjeslovenskem prostoru razvila ob koncu 18. stoletja.

Strokovne reference in viri

  • Bukovec A., Mihelič S., Raič S., Rojec V. 1955: Pregled slovenskega čebelarskega slovstva. Sodobno čebelarstvo, I del, VII–XXIII. Ljubljana. [COBISS-ID 1814273]
  • Novak A. 1998: Čebelar Peter Dajnko. Dajnkov zbornik, 373–377. Maribor. [COBISS-ID 42647553]
  • Novak F. 1998: Dajnkovo čebelarsko izrazje. Dajnkov zbornik, 199–207. Maribor. [COBISS-ID 42647553]
  • Orožen, M. 1988: Dajnko, Peter. Enciklopedija Slovenije 2 Ce–Ed, 168–169. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]
  • Poklukar J. 2001: Dajnkovo Čelarstvo 170 let po svojem izidu. Čelarstvo, ali Celo novi, kratki, popun navuk čelne reje, 6–13. Gornja Radgona. [COBISS-ID 46304513]
  • Rajh B. 1998: Peter Dajnko kot predstavnik vzhodnoštajerskega razsvetljenstva. Dajnkov zbornik, 11–26. Maribor. [COBISS-ID 42647553]

Avtor zapisa

Simon Atelšek (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU)

Predlog citata

Atelšek, S. 2014: Čelarstvo. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/484-celarstvo.

Komentiraj