S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Dvorec Štatenberg

Uradna oznaka: Štatenberg – Dvorec
Visokobaročni dvorec slovi po visokobaročni iluzionistični poslikavi viteške dvorane.

Opis

Visokobaročni dvorec s parkom stoji na griču pri kraju Makole v dolini reke Dravinje. Dvorec je dal okrog leta 1695 neznanemu arhitektu pozidati grof Ignac Marija Attems. Sredi 18. stoletja ga je za Dizmo Attemsa prenovil graški arhitekt Jožef Hueber. Dvorska celota je pravilne pravokotne oblike z notranjim dvoriščem. Od vhoda si sledijo vhodno poslopje s stebrno dvorano, dvorišče s stranskima kriloma in glavno poslopje s slavnostno dvorano, do katere vodi tudi zunanje dvoramno stopnišče. Pročelja vseh poslopij so bogato členjena s pilastri, bogato okrašena pa je bila tudi notranjščina s štukaturami in slikarijami. Najkakovostnejšega okrasa je bila deležna viteška dvorana. Avtorstvo poslikave iz okrog leta 1700 je bilo v starejši literaturi pripisano štajerskemu slikarju Joaneckemu, novejša literatura pa ga pripusuje neznanemu mojstru. Strop s štukaturnim okrasjem v obliki figur in girland je predeljen v pet polj. V osrednjem, iluzionistično zasnovanem pravokotnem polju so upodobljene personifikacije znanosti in umetnosti pod okriljem Miru, v štirih trapezastih poljih naokrog pa so prizori iz antične mitologije, ki predstavljajo tematiko štirih elementov. Tako upodobitev Vulkana v kovačnici predstavlja ogenj, Junona in Iris predstavljata zrak, Ceres in Kibela zemljo, Neptun in Amfitrita pa vodo. Tople in nekoliko temnejše poslikave tvorijo z belino štukature slikovit kontrast.

Strokovne reference in viri

  • Lipoglavšek, M. 1996: Baročno stropno slikarstvo na Slovenskem. Ljubljana. [COBISS-ID 58961152]
  • Sapač, I. (ur.) 2007: Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem: obdobje zrelega baroka. Ljubljana. [COBISS-ID 232275456]
  • Stopar, I. 1991: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 2, Med Prekmurjem in porečjem Dravinje. Ljubljana. [COBISS-ID 27063296]
  • Weigl, I. 2003: Dvorec Dornava in druge arhitekture Jožefa Hueberja na slovenskem Štajerskem. Dornava (ur. Marjeta Ciglenečki), 15–65. Ljubljana. [COBISS-ID 512233599]
  • Šumi, N. 1992: Po poti baročnih spomenikov Slovenije. Ljubljana. [COBISS-ID 31140096]

Avtor zapisa

Rebeka Vidrih (Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Vidrih, R. 2010: Dvorec Štatenberg. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/415-dvorec-statenberg.

Komentiraj