S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Grad Štanjel

Uradna oznaka: Štanjel - grad
Renesančno baročni grad Štanjel, ki je nastal na starejših srednjeveških osnovah, utrjuje zahodni rob vasi Štanjel.

Opis

Grad Štanjel, ki utrjuje zahodni rob vasi, sodi med najpomembnejšo palačno-fevdalno arhitekturo na osrednjem delu Krasa.

Srednjeveški grad je bil vključen v obzidje iz 15. stoletja, ki je obdajalo naselje. Med prvimi lastniki gradu so omenjeni plemiči Edlacherji in grofje Thurn. Od leta 1508 do 1810 so na gradu živeli baroni Cobenzli. Nasledili so jih grofje Coronini iz Kromberka, za njimi pa so prišli še graščaki vitez Krištof de Zahony, grof Ritter, vitez Jožef Fabiani, grof Melzi, baron Sessel in baron Parisi.

Tlorisna zasnova gradu je trikotne oblike, oba kraka palačne arhitekture se zbližujeta na vzhodni strani, kjer je poseben vhod v zgornji del dvorišča in na teraso pred severnim grajskim traktom. Razpoznavni ostanek srednjeveškega gradu je stolp s polžastimi stopnicami oziroma kvadratni stolp, ki leži na severovzhodnem vogalu, na najvišji točki današnjega kompleksa. Grad je s prezidavami in širjenjem, s čimer so začeli grofje Cobenzli v 16. stoletju in vse do konca 17. stoletja, pridobil značaj palače. Zgolj v grajskih kleteh so ostale strelne line, v pritličjih in nadstropjih pa se je uveljavila udobna rezidenca s pravokotnimi okni v kamnitih okvirih ter ovalnimi in ležečimi pravokotnimi odprtinami v mezaninu. Ostanki prvotnega gradu so vključeni v zahodno stran sedanjega renesančnega poslopja. Zahodni grajski trakt je po svoji zasnovi iz 17. stoletja izredno reprezentančen. V njegovem pritličju se nahaja najpomembnejša grajska dvorana, medtem ko sta prvo in drugo nadstropje služila predvsem kot stanovanje fevdalnih gospodov, pritličja pa za kuhinje in shrambe. Za njegovo zunanjo podobo so bili velikega pomena rezljani »špirovci«, na Krasu in Brkinih razširjene ter poslikani opečni deli nadstreškov. Severni grajski trakt je bil drugačen, razčlenjen na posamezne stanovanjske enote, tam pa so bivali gostje in služinčad. Osrednji zaprti prostor kompleksa je spodnje dvorišče z vodnjakom iz leta 1694 in z baročnim stopniščem s tremi nišami – nimfeji. Celotno stopnišče so nekoč krasile balustradne ograje, ki jih restavrirajo. Osrednji štanjelski trg med cerkvijo in gradom dopolnjuje pred kratkim obnovljeni »kvadratni stolp«, v katerem so odkrili staro grajsko »štirno« – cisterno za vodo.

Med leti 1920 in 1935 je grad preurejal Maks Fabiani. Po njegovi zamisli je grad postal večnamenski objekt s sedežem občine Štanjel in z drugimi javnimi službami. Tu so bili občina, šola, knjižnica, zdravniška ordinacija, na grajskem dvorišču pa so se odvijali poletni plesi, koncerti in gledališke predstave. V drugi svetovni vojni je bil grad zaradi napada Narodno-osvobodilne vojske precej uničen. Novembra 1944 se je v Štanjelu z Nemci spopadla Kosovelova brigada. Po ustnem izročilu naj bi tik pred koncem vojne nemška vojska hotela porušiti grad Štanjel, kar naj bi z intervencijo preprečil arhitekt Maks Fabiani.

Obnovitvena dela so se začela v drugi polovici 20. stoletja. Leta 1988 so v obnovljenem krilu baročnega vzhodnega palacija odprli Galerijo Lojzeta Spacala po načrtih arhitekte Nade Šumi. Galerija je nastala s pomočjo donacije slikarja Lojzeta Spacala (1907–2000) občini Sežana leta 1988. Na ogled so postavljena slikarjeva dela (52 slik, 78 grafik in 1 tapiserija), ki predstavljajo več kot 50 let Spacalovega likovnega ustvarjanja, začenši z letom 1937. Grajska celota predstavlja kljub večkratnim prezidavam in raznoliki časovni sestavi elementov kompozicijsko uravnoteženo arhitekturo. Gornji del gradu je vklenjen v dve stolpasti dominanti kvadratnega tlorisa, medtem ko gmoto spodnjega palacija obvladuje osrednji okrogli stolp in vhodni stolp v naselje. Grajske gmote so prilagojene terasam in sodelujejo pri oblikovanju podobe naselja. Grad je z osrednjim štanjelskim trgom in s cerkvijo nepogrešljiva sestavina mestnega dela Štanjela.

V galerijskih prostorih kot tudi na grajskem dvorišču potekajo raznovrstne kulturne prireditve, kot so Grajski večeri, razstave in tržnice, v galeriji pa se pari lahko tudi poročijo.

Strokovne reference in viri

  • Renčelj, S. in Lah, L. 2008: Kraška hiša in arhitektura Krasa: Med očarljivostjo in vsakdanom. Koper: Libris. [COBISS-ID 240944384]
  • Štupar-Šumi, N. 1987: Štanjel in Grad Štanjel. Maribor: Obzorja. [COBISS-ID 5975808]

Avtor zapisa

Eva Batista (Oddelek za Etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Batista, E. 2010: Grad Štanjel. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/357-grad-stanjel.

Komentiraj