Romanska hiša v Štanjelu
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Romanska hiša v Štanjelu pod evidenčno številko 7244 vodi Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni status: Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana, Uradne objave (Primorske novice), št. 13/92-68, Ur.l. RS, št. 68/95-3115, 4/96 (popravek)
Pristojni zavod: ZVKDS OE Nova Gorica
Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Ocena
Opis
Romanska hiša stoji na začetku drugega od štirih nizov hiš, ki poseljujejo grič Turn od vrha navzdol, in predstavlja tipičen primer zgodnjih gradenj na Krasu.
Sodi v 14. ali 15. stoletje, ko se je na Krasu še razvijalo obdobje romanike. Razdeljena je na spodnji, gospodarski del in zgornji, bivalni del. Poleg kamnitih zidov, strehe in tlakov ima hiša dodane tudi kamnite žlebove, okvire oken in vrat ter tečaje za vrata. Zidana je brez malte (t. i. suha gradnja) in pokrita s »škrljami« – tankimi kamnitimi ploščami. Poleg nje se nahaja velik kamnit vaški vodnjak – »komunska štirna«, v katerem se je zbirala kapnica in ki še danes služi svojemu namenu. Domneva se, da je vodnjak iz 17. ali 18 stoletja. Leta 2002 so ga ponovno obnovili.
Sprva je hiša služila kot gospodarsko poslopje, dostopna pa je bila iz spodnje ulice. V zgornjem nadstropju se vidijo še nekdanja polkrožna vrata, ki so bila namenjena metanju sena na »pod«. Kasneje je prišlo do prezidav, s katerimi so spremenili prvotno funkcijo hiše. Nadstropje je bilo predelano v enocelični bivalni prostor, kletna etaža pa v shrambo (»hram«). Predelava je razvidna iz novih okenskih odprtin in pozneje izdelanemu direktnemu vhodu v etažo z gornje ulice. Zgornji prostor je bil tudi ometan z apneno malto, ki je bila grobo zglajena po zidu. Na tem ometu so ob predelanem levem oknu zgornjega prostora odkrili še ohranjene poslikave. Gre za preproste geometrijske ornamente v rdečih odtenkih. V steni sta ohranjeni vzidana lesena omarica (»tabernakelj«), kamor so včasih spravljali hrano, ter niša za postavljanje svetil in drugih predmetov. Ob leseni omarici na krajši zunanji steni zgornjega prostora se je ohranila druga plast novejše poslikave. Zanimivost hiše – tako kot pri drugih v Štanjelu – so leseni stropovi, položeni na stropnike, ki slonijo na konzolah.
V sedemdesetih letih 20. stoletja je bila hiša restavrirana in uporabljena za razstavo etnološke zbirke, na kateri so predstavili življenjski vsakdanjik na kraškem podeželju. Na tej razstavi si obiskovalci lahko ogledajo predmete, orodja in bivališče najširšega sloja prebivalcev, ki so se preživljali predvsem s kmetijstvom in rokodelstvom. Trg za svoje izdelke so našli v bližnjem Trstu, kasneje pa so v pokrajini razvijali prve oblike mehkega kmečkega turizma. V hiši so predstavljene tri najbolj značilne prvine tradicionalnega kraškega doma: hiša, kamra in hram.
V zgornjem in spodnjem prostoru so zbrani tipični predmeti, ki odražajo funkcijo stavbe v zadnjem obdobju njene rabe. Levo od vrat v zgornjem prostoru je spalnični del s posteljo, zibeljo, dvema skrinjama, ter vzidano omarico. V kotu diagonalno od vhoda je bilo nekoč ognjišče, kar še danes dokazuje na verigo obešen kotliček, nekaj kuhinjskih posod, predmetov in orodja. V kot so postavili še kolovrat in poslikano skrinjo. Ob steni desno od vrat stoji tik za vhodom klop, nad njo je pritrjen sklednik, ob isti steni je postavljena še miza z »mentrgo«, na kateri so pripravljali kruh, ob zunanji steni pa stoji omara s predali, v kateri so hranili živila. V kletnem prostoru je razpostavljenih več orodij in naprav, ki so jih uporabljali pri delu. Največja med temi je preša za stiskanje grozdja, sledijo še škropilnica za škropljenje vinske trte, slamoreznica, vile za seno, na steni pa visita dve »krpeli« za nošenje sena. V prostoru se nahaja tudi zbirka kamnoseških izdelkov, kot so stebrički za ograjo, posode za različne namene in stare plošče z napisi. Ogled zbirke je možen po dogovoru.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Benčič-Mohar, E. (ur.) 1994: Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije. Ljubljana : Ministrstvo za kulturo, Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. [COBISS-ID 42711808]
- Horvat, F. 2004: Vaški vodnjak pred staro kraško hišo v Štanjelu. Dnevnik.si. Ljubljana.
Avtor zapisa
Eva Batista (Oddelek za Etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)
Predlog citata
Batista, E. 2010: Romanska hiša v Štanjelu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/356-romanska-hisa-v-stanjelu.