Zmajski most
Lokacijski podatki
Most čez Ljubljanico, ki povezuje Resljevo cesto s Kopitarjevo, vzhodno od Plečnikovih tržnic.
Poglej na:
Status
Objekt Zmajski most pod evidenčno številko 1583 vodi Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni status: Odlok o razglasitvi ... Šempeterskega, Poljanskega in Karlovškega predmestja za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost, Ur.l. RS* (16.03.1990-20.06.1991), št. 18/90-942, 27/91-1211
Pristojni zavod: ZVKDS OE Ljubljana
Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Ocena
Opis
Zmajski most, ki prečka Ljubljanico in povezuje Resljevo cesto s Kopitarjevo, se nahaja vzhodno od Plečnikovih tržnic in je edinstven tehnični spomenik ter izjemna oblikovalska stvaritev secesijske arhitekture s preloma 19. in 20. stoletja. Danes predstavlja neločljiv in integralen del mestnega jedra Ljubljane.
Ideja o gradnji novega mostu na mestu dotrajanega lesenega predhodnika se je porodila že leta 1888, s čimer bi obeležili praznovanje štiridesete obletnice vladanja avstroogrskega cesarja Franca Jožefa I. Slovensko nacionalno prebujanje je namreč temeljilo na konservativni retoriki: Vse za vero, dom in cesarja. Gradnja mostu je bila pomembna tako zaradi političnih kot tudi praktičnih razlogov. Po eni strani je sovpadala z načrtovano obnovo popotresne Ljubljane (1895) in z nujo po ureditvi naraščajočega prometa, ki je bil posledica leta 1849 zgrajenega kolodvora v Ljubljani. Po drugi strani pa je takratni ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je deloval med leti 1896 in 1910, hotel uveljaviti most kot simbol utrditve položaja slovenskega naroda v Avstroogrski monarhiji in uveljavitve slovenskega jezika v javni rabi.
Na natečaju za gradnjo mostu, ki so ga izvedli leta 1900, je bila za izvajalca del izbrana gradbena firma Pittel&Brausewetter z Dunaja, ki ji je uspelo združiti oblikovne zamisli arhitekta Jurija Zaninovicha in tehnične zamisli prof. Josefa Melana. Izbrani projekt je predvideval premostitev Ljubljanice s 33 metrov dolgim in 15 metrov širokim tričlenskim lokom, zgrajenim po novem sistemu gradnje železobetonskih mostov. Gradnja se je pričela s 1. julijem 1900, medtem ko je bil most dokončan in slovesno odprt 4. oktobra 1901. Njegova gradnja je močno odstopala od tedanjih standardov. Zaradi velikosti svoje ločne konstrukcije (33,34 m) je bil med največjimi železobetonskimi mostovi na svetu in prvi na slovenskem območju. Značilno podobo mu še danes dajejo štirje zmaji, simboli mesta Ljubljane. Na obeh bočnih fasadah mostu so bili napravljeni napisi in reliefi. Na mostovni površini sta izpisani letnici 1848 in 1888, ki spominjata na jubilej Franca Jožefa. Zanimivi so tudi tehnični detajli – okrasna polnila z imitacijo listov in vejevja med odprtinami nad glavnim lokom in balustri mostne ograje.
Sprva poimenovan Jubilejni most Franca Jožefa I., je kmalu po otvoritvi prevzel drugo, bolj znano ime: Zmajski most. Simbolna odstranitev uradnega imena je omogočila pozabljanje skupne avstroogrske zgodovine ter pomnjenje izključno slovenske nacionalne zgodovine. K izgradnji in potrjevanju slovenske nacionalne zavesti je prispeval tudi tehnološki razvoj. Po Hribarjevi zaslugi je mesto dobilo telegraf, telefon, prve kinopredstave, tramvaj … Poleg tega je na svoja prizadevanja za rabo slovenščine v javnem življenju opozoril na dan otvoritve mostu, ko je nanj dal postaviti spominski zapis v slovenščini. To se je zgodilo v času, ko je bilo v mestu vse polno nemških napisov na trgovinah. Po dogodkih na ljubljanskih demonstracijah leta 1908, ko je avstrijska vojska ustrelila Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča, so vsi trgovci umaknili nemške napise s svojih prodajaln, Ljubljana pa je dobila slovenske napise na vseh trgovinah.
Poleg mostu so cesarju v čast sezidali še ljudsko kopel in ubožnico v Vodmatu ter mu postavili kip na trgu pred ljubljanskim sodiščem (1908) in še enega med prvo svetovno vojno, in sicer ob ljubljanskem gradu. Po prvi svetovni vojni so v Ljubljani odstranili vse spomenike, ki so izražali avstrijsko domoljubje. Tedaj sta bila oba kipa porušena, gradnje, posvečene cesarju, pa so prevzele druga poimenovanja. Danes tako ni več ohranjenega pričevanja na posameznih objektih slovenske kulturne dediščine o zgodovinskih povezavah Slovenije z Avstrijo.
Most je arhitekt Jože Plečnik upošteval tudi pri oblikovanju kompleksa tržnic, Tromostovja in Čevljarskega mostu. Zmajski most so med leti 1983 in 1984 obnovili.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Humar, G. 1998: Zmajski most. Nova Gorica: Branko, Šempeter pri Gorici: Pontis.. [COBISS-ID 78718208]
- Jezernik, B. 2004: Moč spomina, premoč pozabe: Zgodovina ljubljanskih 'nacionalnih spomenikov.'. Zgodovina za vse 11(1): 5-18.. Celje: Zgodovinsko društvo Celje.. [COBISS-ID 25652834]
- Kocijančič, Š. 2010: Ivan Hribar: Cesar ga ni več hotel za župana. Nedeljski Dnevnik, 9.6.2010. Ljubljana.
Avtor zapisa
Eva Batista (Oddelek za Etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)
Predlog citata
Batista, E. 2010: Zmajski most. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/358-zmajski-most.