S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Prva gimnazija v Celju

Uradna oznaka: Celje – Prva gimnazija
Sinonimi: Kajuhova gimnazija, Kajuh
Eno najstarejših gimnazij na Slovenskem so obiskovali številni znameniti Slovenci, med njimi slovenski pesnik Karel Destovnik Kajuh, po katerem je dobila populistično ime Kajuhova gimnazija.

Opis

Prva gimnazija v Celju se nahaja na levem bregu reke Savinje, sredi stanovanjske soseske Otok. Poslopje iz jugovzhodne strani obdaja park vrtca Anice Černerjeve, na severozahodni strani pa so športna igrišča.

Gimnazija je dvonadstropni objekt z oranžno fasado osemnajstih osi, bogata s secesijskimi detajli. Trakta na severovzhodni in jugozahodni strani zapirata šolsko dvorišče in parkirišče. Objekt ima dva vhoda, stranskega na severozahodni in glavnega na jugovzhodni strani, kjer je tik nad vhodom napis gimnazija. Na ploščadi na jugovzhodni strani na kamnitem podstavku stoji bronasta plastika Karla Destovnika Kajuha, ki je bil dijak v letih 1933-1940. Gre za delo kiparja Marjana Keršiča.

Zametki ene najstarejših slovenskih gimnaziji so nastali leta 1808, čeprav so jo mariborski jezuiti poskušali ustanoviti že prej, a jim zaradi pomanjkanja finančnih sredstev to ni uspelo. Po zaslugi celjske duhovščine je cesar Franc I. dovolil ustanovitev gimnazije. Pouk se je pričel novembra leta 1808 v hiši Tadeja Perka na Poštni ulici 40 (danes Prešernova ulica) in potekal v različnih meščanskih hišah, dokler niso postavili temeljni kamen za stavbo na Slomškovem trgu. Tam je pouk stekel leta 1813.

Na celjski gimnaziji so bili tako slovenski kot nemški dijaki, pri čemer so slovenski vedno izgubili eno šolsko leto, saj so morali obiskovati pripravljali razred, da so lahko sledili pouku v nemškem jeziku. Zato so leta 1895 razmišljali o slovenskih razredih, ki so jih namestili v stavbo na Muzejskem trgu in jo poimenovali Državna nižja gimnazija v Celju. Zaradi nemških pritiskov se ni dolgo obdržala. Decembra leta 1913 se je pojavila zahteva po izključno slovenski gimnaziji. Tedanje nemške oblasti so ponudile zemljišče trgovca Rakuscha v naselju Otok, a pod pogojem, da pouk poteka le v nemškem jeziku.

Med leti 1918 in 1919, ko je stavbo zasedla srbska vojska, so pouk prestavili v stavbo ob župnijski cerkvi. Tedaj se je humanistična gimnazija postopoma preoblikovala v realko. Pred drugo svetovno vojno se je zopet pojavila prostorska stiska. Šolske oblasti so razmišljale o razdelitvi gimnazije na prvo in drugo. Pouk je bil zaradi bombnih napadov na Celje večkrat prekinjen. Z okupacijo Jugoslavije je gimnazija postala državna višja šola, slovenski jezik pa prepovedan. Po osvoboditvi so se vrstile številne organizacijske spremembe. Leta 1950 so postale obvezne nižje gimnazije (bivši višji štirje razredi osnovne šole), višje gimnazije pa so postale štiriletne. V osemdesetih letih so bile gimnazije kot splošnoizobraževalne ustanove ukinjene, saj je šolstvo težilo k usmerjenem izobraževanju. Celjska gimnazija je postala Srednja družboslovna šola. Leta 1990 je ponovno dobila status splošnoizobraževalne ustanove z gimnazijskim programom številnih smeri.

Gimnazijo je obiskovalo več znamenitih ljudi. Leta 1815 je tu pouk začel obiskovati Anton Martin Slomšek, v letnem poročilu za leto 1877 pa izvemo, da je pri enaindvajsetih letih šolanje tu končal Anton Aškerc iz Rimskih Toplic. V šolskem letu 1876/77 se je na gimnazijo vpisala prva dijakinja, Helena Walter iz Velike vasi pri Krškem.

Danes je I. gimnazija v Celju s petintridesetimi oddelki ena od uspešnejših na Slovenskem, z dijaki, ki so aktivni na različnih področjih in je tudi prva športna gimnazija pri nas.

Strokovne reference in viri

  • Cizelj Zajc, I. 2005: I. gimnazija v Celju 1808-1975. Celje. [COBISS-ID 224142080]
  • Himmelreich B. in Jure Miljević 2005/2006: Bombe na Celje: Letalski napadi na Celje med drugo svetovno vojno. Celje. [COBISS-ID 223428096]

Avtor zapisa

Dijana Lukić (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Lukić, D. 2010: Prva gimnazija v Celju. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/403-prva-gimnazija-v-celju.

Komentarji

10. junij 2011, 10:12

Pravilen zapis uradnega naziva šole je:
I. gimnazija v Celju

06. marec 2013, 10:54

Fotografije so lepe, tekst pa vsebuje kar nekaj vsebinskih in podatkovnih napak. Barva šole, kot je videti, že nekaj let ni oranžna; 1895. niso samo razmišljali o slovenskih paralelkah, ampak jih tudi ustanovili v stavbi na Muzejskem trgu(zaradi česar je padla vlada monarhije Avstro-Ogrske); sedanja gimnazijska stavba je bila končana decembra 1913 (graditi so jo seveda začeli že nekaj let prej); reforma gimnazije je bila leta 1958 (takrat so gimnazije postale štiriletne šole) ... Drugače pa - kot ravantelj te šole sem vesel, da ste se lotili tudi naše stavbe, ki je res lepa secesijska palača. Hvala. Lp, Anton Šepetavc

Komentiraj