S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Alpski botanični vrt Juliana

Uradna oznaka: Alpinum Juliana
Juliana v Trenti velja za naš prvi in edini alpski botanični vrt v naravnem okolju.

Opis

Alpinum Juliana leži v osrčju Triglavskega narodnega parka. Njegov ustanovitelj Albert Bois de Chesne iz Trsta si je leta 1926 za ureditev vrta izbral zemljišče na pobočju Kukle, severno od cerkvice sv. Marije in 30 m nad reko Sočo. Vrt je na nadmorski višini 800 m in meri 2572 m². V njem uspeva okrog 600 različnih vrst rastlin.

Pri ureditvi vrta so Albertu Bois de Chesnu svetovali različni strokovnjaki. Med njimi tudi dr. Julius Kugy, ki je ustanovitelju posredoval podatke o nekaterih nahajališčih redkih rastlin. Bois de Chesne je želel, da bi bil sprehod po vrtu botanično popotovanje iz doline na kak julijski vršac. Vegetacijski pasovi naj bi si sledili tako kot v naravi. Zato je ob ograji v spodnjem delu vrta določen prostor za dolinsko floro, više je montanska z rastlinami podrasti bukovih in smrekovih gozdov; ob koritu, na vlažnem rastišču, so rasle kalužnice in mastnice, na višjem nivoju so uspevale visoke steblike in ruševje, tik pod vrhom pa je v skalnih razpokah in grušču dobila prostor visokogorska flora. Albert Bois de Chesne je vrt poskušal urediti ekološko, po združbah, tako da bi posamezna gredica predstavljala izsek resničnega stanja v naravi, ves vrt pa pisan mozaik rastlinstva naših Alp. Kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki se jim zaradi premajhne nadmorske višine in močnih vplivov Sredozemskega morja, segajočih po dolini reke Soče navzgor, ni mogoče izogniti, vidimo v njem najznačilnejše in najlepše predstavnike rastlinstva naših Alp, njihovega predgorja in tudi kraškega sveta. Lega Juliane ponuja boljše rastne razmere za kraške rastline kot visokogorske.

Po kapitulaciji Italije leta 1943 Albert Bois de Chesne ni imel več dostopa do vrta. Leta 1962 je vrt dokončno prešel pod upravo Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Pod vodstvom prof. Cirila Jegliča in kustosa za botaniko Toneta Wrabra je bil preurejen. Poleg omenjenih sta za obstoj vrta še zlasti zaslužna Anton Tožbar in Ančka Kavs. Po 2. svetovni vojni je za obstoj vrta zaslužna botaničarka dr. Angela Piskernik, ki je poskrbela, da so slovenski botaniki pod njenim vodstvom vrt obnovili in ga leta 1951 zavarovali.

V alpinumu je največ rastlin iz Vzhodnih in Zahodnih Julijskih Alp, Furlanskega hribovja in predalpskega sveta, nekaj pa jih je tudi iz Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Levo od vhoda rastejo tuje vrste iz Zahodnih Alp, Pirenejev, Apeninov, Atlasa in Kavkaza. Od leta 1951 je Juliana zavarovana kot spomenik oblikovane narave. Uvrščena je med botanične naravne vrednote državnega pomena.

Strokovne reference in viri

  • Jeglič, C. 1963: Alpski vrt Juliana v Trenti. Ljubljana. [COBISS-ID 6635009]
  • Praprotnik, N. 1997: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. Ljubljana. [COBISS-ID 64424192]

Avtor zapisa

Matjaž Hribar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Hribar, M. 2010: Alpski botanični vrt Juliana. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/379-alpski-botanicni-vrt-juliana.

Komentiraj