S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Palško jezero

Uradna oznaka: Palško jezero
Največje presihajoče jezero v Pivški kotlini, del sistema kraške Ljubljanice in slikovit krajinski element.

Opis

Hidrološka in površinska geomorfološka pomembnost Severno od vasi Palčje leži sredi krednih apnencev ovalna kotanja z velikim uravnanim dnom, ki ga pokrivajo aluvialni sedimenti. Daljša os jezera je večja od 1500 m. Dno je živoskalno, prekrito s plastjo sedimenta in prsti, ki običajno ne presega debeline 0,5 m. Nastanek jezera povzroči dvig kraške podtalnice. Kotanjo zalijejo vode, ki izvirajo iz Matijeve jame, jame Kužica in številnih drugih manjših estavel. Do Matijeve jame – estavele, ki je najpomembnejši občasni izvir oziroma ponor, je v skalno dno vrezana plitva struga. Ob visokih vodah bruha iz jame izvir s pretokom 6 m3/s. Palško jezero je največje izmed vseh jezer na Pivki. Dno jezera je na nadmorski višini 542 m. Ob srednjem vodostaju znaša njegova površina nekaj več kot 1 km2. Tedaj je v kotanji približno 7 milijonov m3 vode. Kadar se vodna gladina dvigne nad 552 m, dobi jezero dva zaliva, imenovana Njivce in Ždink. Med njima se dviga hrib Jezerščak. Izjemno deževje v novembru leta 2000 je povzročilo izreden porast vodne gladine. Površina jezera je presegla 1,9 km2, količina vode v kotanji pa se je več kot potrojila. Ob nižanju vodostaja Matijeva jame požira vodo, dokler nivo jezera ne pade pod koto spodnjega vhoda. Ob nizkih vodah lahko nivo podzemne vode spremljamo globlje v jami. Nihanje vodostaja je lahko tudi 50 m. Palško jezero je ojezerjeno v povprečju tri mesece na leto. Z jezerom so povezani Trnski izviri, ki napajajo desni pritok reke Pivke, ki ponika v Postojnski jami. Vode z območja Palškega jezera tako pripadajo sistemu kraške Ljubljanice.

Na širšem območju Zgornje Pivke so bile v preteklosti kobilarne za vzrejo vojaških konj, že v času Avstro-Ogrske monarhije pa tudi vojaški poligon. Med obema vojnama je v bližini potekala rapalska meja med Italijo in kraljevino Jugoslavijo, zato je v bližini veliko ostankov italijanskih vojaških utrdb. Nad Matijevo jamo so še danes dobro vidni sledovi topniškega obstreljevanja iz časov, ko je bil tu poligon Jugoslovanske ljudske armade. Do današnjih dni pa se je ohranil vojaški poligon na bližnjem Počku. Dno jezera so leta 1990 sanirali in lastnikom zemljišč izplačali odškodnino.

Kotanja Palškega jezera je zaradi krajšega časa izpostavljenosti poplavam poleg košnje primerna tudi za pašo. Danes se območje jezera skoraj v celoti pokosi, vendar se kljub temu vedno bolj zarašča. V Palškem jezeru so Palčani v preteklosti lomili led.

Botanična in zoološka pomembnost Palško jezero je pomembno tudi v florističnem in favnističnem smislu. Na dnu kotanje uspeva poplavna vegetacija, na pobočju raste značilna kraška flora (npr. Paeonia officinalis, Pulsatilla montana). Na območju jezera živi škrgonožni rakec (Chirocephalus croaticus), ki sodi med ogrožene vrste. V Matijevi jami pogosto naletimo na človeško ribico (Proteus anguinus). Okolica Palškega jezera gosti še številne druge živali, občasno tudi divjad in velike zveri. Območje predstavlja močan magnet zlasti za ptice kulturne krajine. Gnezditvene gostote nekaterih vrst ptic, kot so: kosec (Crex crex), pisana penica (Sylvia nisoria), prepelica (Coturnix coturnix), rjava penica (Sylvia communis), rjavi srakoper (Lanius collurio) in veliki strnad (Miliaria calandra), so med višjimi v Sloveniji. Med najzanimivejše vrste, ki gostujejo na tem območju, lahko štejemo tudi polarnega slapnika (Gavia arctica). Na obrobju Palškega jezera je bila najdena zelo ogrožena vrsta metulja reblov mravljiščar (Maculinea rebeli).

Palško jezero je zaradi velikosti, trajanja ojezeritve in habitatov ogroženih rastlinskih vrst (za)varovano območje, naravna vrednota in naravni spomenik. Poleg tega spada v Ekološko pomembna območja in območja Natura 2000.

Strokovne reference in viri

  • Mulec, J., Mihevc, A., Pipan, T. 2005: Presihajoča jezera na Pivškem. Acta carsologica, 2005, 34-3: 543–565. Ljubljana.

Avtor zapisa

Janez Mulec, Andrej Mihevc (Inštitut za raziskovanje krasa, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Mulec, J.; Mihevc, A. 2010: Palško jezero. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/88-palsko-jezero.

Komentiraj