S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Zjot

Uradna oznaka: Djud
Sinonimi: Džud
Zjot je ponorna kraška jama na koncu istoimenske kraške kotanje.

Opis

Jama Zjot se odpira v neposredni bližini Nerajskega polja. Vhod vanjo je na koncu istoimenske kraške kotanje, po kateri ob višjem vodostaju teče manjši potok, ki ponika v jamo na koncu neizrazite slepe doline. Z 62 m dolžine se uvršča med daljše jame v Beli krajini. Zjot je del kraškega vodonosnika, ki prevaja vodo iz kraške kotanje v smeri 500 m oddaljenega izvira Stepanjca.

Za belokranjski ravnik je sicer značilno, da nizki kras s plitvo vadozno cono onemogoča nastanek globljih jam. Poleg tega naj bi se površje nad piezometrični nivo dvignilo šele v holocenu, zato se globlje in daljše jame niti še niso utegnile izoblikovati.

Vodni rovi v jami Zjot so razporejeni v dveh etažah. Spodnje rove tudi ob nizkih vodostajih zaliva voda, ker so že del freatične cone, medtem ko so zgornji rovi ob običajnem vodostaju suhi in dostopni, voda pa jih zalije le ob višji gladini piezometra.

Vhod v jamo je spodmolast in široko zevajoč, na kar napeljuje že samo ime. Nadaljuje se v nizek rov, ki vodi v manjšo kapniško dvorano z jezerom. Tla v jami so prekrita z ilovnato naplavino. Pred vhodom je še manjši naravni kamniti most.

Jama je zanimiva tudi z biospeleološkega vidika. V njej domuje značilna endemska favna belokranjskega kraškega podzemlja. Njena predstavnika sta na primer jamski ježek (Monolistra bolei) in jamski cevkar (Marifugija cavatica). V jami lahko opazujemo tudi druge značilne jamske živali, kot so dolgonoge suhe južine iz rodu Opilio, jamske kobilice (Troglophlos cavicola), netopirji mali podkovnjaki (Rhynolophus hipposideros), jamske kozice (Troglocaris sp.), postranice (Niphargus sp.) in troglobiontske polže.

Strokovne reference in viri

  • Gams, I. 1961: H geomorfologiji Bele krajine. Geografski zbornik 6, 191–240. Ljuibljana. [COBISS-ID 10342701]
  • Ivanovič, M. 2008: Krajinski park Lahinja - širše zavarovano območje. Bela krajina in Krajinski park Lahinja, 25–42. Ljubljana. [COBISS-ID 38330466]
  • Natek, K., Stepišnik, U. 2008: Geomorfološke značilnosti Bele krajine in Krajinskega parka Lahinja. Bela krajina in Krajinski park Lahinja, 53–70. Ljubljana. [COBISS-ID 38332514]

Avtor zapisa

Tajan Trobec (Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Trobec, T. 2010: Zjot. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/39-zjot.

Komentiraj