S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Kostanjeviška jama

Uradna oznaka: Kostanjeviška jama
Sinonimi: Jama nad izvirom Studene
Občasno izvirna kapniška jama je izvotljena v bližini Kostanjevice na Krki.

Opis

Kostanjeviška jama leži ob vznožju Gorjancev, za katere je značilen razgiban kraški teren s krednimi apnenci. Kraško pokrajino so skozi tisočletja ustvarjali padavinske vode, podzemni vodni tokovi in tektonski premiki . Leta 1937 so narasle vode predrle sedanji vhod in takrat se je malo več kot dva kilometra dolga jama dobesedno sama odprla okoliškim prebivalcem. Njen vhod je pod strmim pobočjem v zatrepni dolini potoka Studene in Obrh,a ob stikih krednih apnencev in aluvialne ravnice. 80 m dolg vhodni rov se prevesi v dvorano 16 m nižje, kjer je gladina prvega jezera. Ozek prehod mimo kapniškega stebra vodi do drugega jezera, katerega gladina močno koleba. Tu se rov razdeli v tri krake, ki vodijo v z belo sigo zakapano Kapniško dvorano, v Podorno dvorano, ki je največja v celotni jami, ter v kapniški in težko prehodni sklepni Črni rov. Ko so kostanjeviški jamarji v letih 1996 in 1997 prebili Vroči in Črni rov, so našli nove dele jame. Posebnosti Kostanjeviške jame so največja kolonija netopirjev južnih podkovnjakov (Rhinolophus euryale) v Sloveniji ter endemični vrsti podzemeljskih polžkov (Paladilhiopsis robiciana kostanjevicae (Schütt 1970) in Marstoniopsis croatica (Schütt 1974)).

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Rajko Slapnik (Biološki inštitut Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Slapnik, R. 2010: Kostanjeviška jama. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/214-kostanjeviska-jama.