S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Postojnski jamski sistem

Uradna oznaka: Postojnski jamski sistem
Sinonimi: Postojnska jama
Postojnski jamski sistem je najdaljša kraška jama v Sloveniji, z izredno bogato speleološko, krasoslovno, biološko in turistično aktivnostjo.

Opis

Geološke in geomorfološke raziskave: Postojnski jamski sistem je z dolžino 20.570 m najdaljši jamski sistem v Sloveniji. Rovi so nastali v zgornjekrednih apnencih, med Predjamskim prelomom na jugu in Idrijskim na severu. Za njihov razvoj je pomembna Postojnska antiklinala z osjo v dinarski smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Rovi sledijo smeri in vpadu plasti apnenca ter tektonsko zdrsanim lezikam in tektonskim conam. Na stiku med neprepustnim eocenskim flišem in zgornjekrednimi apnenci je ponor Pivke. V jamskih rovih so arheologi našli sledove poselitve iz pleistocena, prav tako je znana bogata pleistocenska favna. V Postojnskem jamskem sistemu je Gospodarič (1976) glede na starost sedimenteod najstarejših proti najmlajšim razporedil po naslednjem zaporedju: (1) prod pisanega roženca, (2) grušč in prod belega roženca, (3) siga in rdeča ilovica, (4) mlajša laminirana ilovica in flišni pesek, (5) siga, (6) podorne skale in poplavna ilovica ter pesek, (7) siga. Starost kapnikov v Postojnskem jamskem sistemu, določena z metodo 14C, je od 7500 do 39.500 let, z metodo U/Th pa od 6000 do več kot 350.000 let. Z metodo ESR in U/Th so bile v stalaktitu iz Pisanega rova določene vrednosti od 125.000 do 530.000 let. V Postojnskem jamskem sistemu najdemo ostanke alogenih fluvialnih sedimentov (peske in ilovice), ki so rumeno ali rdečkasto obarvani. Vse naplavine imajo izvor v erodiranih in preperelih ostankih eocenskega fliša iz Pivške kotline, zato imajo bolj ali manj enako mineralno sestavo. V Postojnskem jamskem sistemu so bili preučeni številni profili jamskih sedimentov, ki potrjujejo največjo starost naplavin v Umetnem tunelu. Njihova starost je vsaj 990.000 let, lahko pa celo več kot 2 milijona let, kar bo treba še dokazati. Podatki, pridobljeni z različnimi geološkimi analizami, nakazujejo, da so se v Postojnskem jamskem sistemu izmenjavala obdobja odlaganja sedimentov in njihove erozije.

Zgodovina raziskovanja in turizem: V Rovu starih podpisov najdemo podpise obiskovalcev iz 13. stoletja. Ohranjen je načrt vhodnega dela Postojnske jame, Rova starih podpisov in Velike dvorane iz leta 1748 (J. N. Nagel). 14. aprila 1818 je Luka Čeč iz Postojne odkril nove dele jame, kar je pomenilo začetek razvoja jamskega turizma. Največji dnevni obisk je bil zabeležen 8. avgusta 1978, ko si je jamo ogledalo 12.025 obiskovalcev. Turistično rekordno pa je bilo leto 1985 z 942.245 obiskovalci.

Hidrološke raziskave: Ponor Pivke v Postojnski jamski sistem je na nadmorski višini 511 m. Na svoji poti do ponora reka sprejema očiščene in neočiščene odpadne vode iz okoliških naselij. Zato se lahko njena kakovost ob nizkem vodostaju, ko ima pretok le nekaj 10 l/s, zelo poslabša. Med Postojnskim jamskim sistemom in Planinsko jamo je še najmanj 1500 m neznanih rovov. Hidrološko gre za del črnomorskega porečja. Padavine se prek prsti pretakajo v navpični smeri v jamske rove skozi razpokane karbonatne kamnine, ki jih raztapljajo (do 200 mg CaCO3/l) in se v jami pojavljajo kot kapljanje in curki. Tu prihaja do izločanja karbonatov (do 90 mg CaCO3 iz 1 litra vode), ki gradijo bogato kapniško okrasje. S kapljanjem izteka le shranjena voda, večji curki po večjih in intenzivnejših padavinah pa kratkotrajno neposredno odvajajo tudi del sveže vode (do 18 %). Spiranje starega onesnaženja z območja nekdanje vojašnice s padavinami po 19 letih še vedno izkazuje povišane vrednosti fosfatov, sulfatov in nitratov, kar pomeni, da se do vzpostavitve izhodnega stanjas kraškega površja več desetletij spira tudi manjše onesnaženje .

Biološke raziskave: Postojnski jamski sistem spada med najbogatejše podzemeljske biodiverzitetne točke in med najbolj intenzivno preučevane jamske habitate na svetu. Tu je bila prvič najdena in opisana podzemeljska žival (hrošč drobnovratnik Leptodirus hochenwartii) in tu je vzniknila veda o biologiji podzemlja – speleobiologija. Tu je bila najintenzivneje vzorčevana in proučevana epikraška favna. Med vodnimi organizmi so najpestrejše zastopani maloščetinci, polži in raki. Popolnoma prilagojen na življenje v podzemeljskih vodah je jamski močeril ali človeška ribica Proteus anguinus. Med kopenskimi podzemeljskimi organizmi (troglobionti) so vrstno najpestrejši predstavniki hroščev in diplopodov, zanimive so tudi najdbe skakačev in paščipalcev.

Strokovne reference in viri

  • Culver, C. D, Sket, B. 2000: Hotspots of subterranean biodiversity in caves and wells.. Journal of cave and karst studies, 62-1, 11–17. Huntsville. [COBISS-ID 12661465]
  • Culver, D. C., Pipan, T. 2009: The biology of caves and other subterranean habitats. Biology of habitats 16, 254 str. New York. [COBISS-ID 29605933]
  • Kogovšek, J. 2009: Značilnosti pretakanja skozi vadozno cono krasa. Doktorska disertacija, 215 str. Nova Gorica.
  • Kranjc, A. 2007: Postojnska jama : vodnik. Postojna: Postojnska jama, Turizem, 94 str. Postojna. [COBISS-ID 232274176]
  • Zupan hajna, N., Mihevc, A., Pruner, P., Bosák, P. 2008: Palaeomagnetism and magnetostratigraphy of Karst sediments in Slovenia. Carsologica 8, 266 str. Ljubljana. [COBISS-ID 237816832]
  • Šebela, S. 1998: Tektonska zgradba sistema Postojnskih jam = Tectonic structure of Postojnska jama cave system. Zbirka ZRC, 18. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 112 str. Ljubljana. [COBISS-ID 79505408]

Avtor zapisa

Janja Kogovšek, Tanja Pipan, Šebela Stanka, Nadja Zupan Hajna (Inštitut za raziskovanje krasa, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Komentiraj