S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Rudniško gledališče v Idriji

Uradna oznaka: Idrija - Rudniško gledališče
Okrog leta 1770 zgrajeno Rudniško gledališče velja za najstarejšo gledališko stavbo na Slovenskem. Stavba je imela bogato notranjo opremo.

Opis

Rudniško gledališče je ena od stavb, ki obdajajo Trg sv. Ahacija (poimenovan je po zavetniku idrijskih rudarjev), ki se po domače imenuje Stari plac (Kavčič, 2002). Nekdanje rudniško gledališče, ki je zdaj Filmsko gledališče, velja za najstarejšo zidano gledališko hišo na Slovenskem oziroma za našo najstarejšo ohranjeno gledališko stavbo. Pri gradnji rudniškega gledališča okrog leta 1770 so uporabljali predvsem material, ki je ostal pri gradnji »magazina«. Nenavadni podvig je tako presenetil cesarskega uradnika z Dunaja, da je vzkliknil: »Kaj takega se lahko primeri samo v Idriji!« (Kavčič, 2002). Stavba, zidana v baročni ovalni obliki s klasicističnim preddverjem, je bila svoj čas opremljena z dragocenimi kulisami in garderobo. Imela je 8 metrov dolg in 11 metrov širok oder, glavni vhod, dve stopnišči v prvo nadstropje ter poseben vhod v garderobo in na oder. V pritličju je bilo 17 lož v obliki podkve, tam so bili tudi parterni sedeži in zadaj stojišče, pred odrom pa prostor za godbo. V prvem nadstropju je bilo 19 lož. Notranjost zgradbe je bila lesena, vse lože pa so bile prevlečene z rdečim žametom ter okrašene z različnimi izveski in izrezi. Dvorana, ki je bila podobna tedanjim dvoranam drugih večjih gledališč (Kavčič, 2002), je lahko sprejela do 300 obiskovalcev. V gledališču so igrali le poleti, posebno na predvečer svetega Ahacija in cesarjevega rojstnega dne (Zazula, 1905). Okrog leta 1842 so rudniško gledališče zanemarili, lesena streha je puščala. Ker ni imelo pravega gospodarja (tisti, ki so prispevali za obnovo, so si lastili posamezne lože), so za upravljanje zaprosili rudniško predstojništvo. Gledališče je bilo prenovljeno leta 1844. Ko je bilo potrebno ponovne prenove, so leta 1869 izvolili nov odbor, ki si je poslovanje razdelil tako, da je ravnatelj nadzoroval stavbo, vsak član pa je skrbel za eno od temeljnih zadolžitev: rekvizite in razsvetljavo, knjižnico, garderobo oziroma računovodstvo. Sprva so imeli uradniki svoje lože, pozneje so odvečne lože dobile tudi meščanske družine, ki so za to plačevale primerno vstopnino (Zazula, 1905). V gledališču so do sredine 19. stoletja nastopale potujoče nemško in italijansko govoreče igralske skupine, po letu 1850 pa je dobivalo čedalje izrazitejši slovenski značaj (Kavčič, 2002). Prva uprizoritev v slovenskem jeziku je bila igra »Tat v mlinu« ali »Slovenec in Nemec« (Leskovec, Peljhan, 2009). V letih 1853 in 1856 sta bili na sporedu obe znameniti Linhartovi veseloigri »Županova Micka« in »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Po letu 1889 je postalo gledališče povsem slovensko (Kavčič, 2002), saj je Vinko Lapajne takrat ustanovil idrijsko Dramatično društvo (Zazula, 1905), ki deluje še danes. Natopili so tudi igralci iz Ljubljane, na primer Borštnik. Zadnji večji uprizoritvi sta bili »Rokovnjači« leta 1901 in »Pri belem konjičku« leta 1903. Zaradi slabo vzdrževane, razpadajoče stavbe rudarsko ravnateljstvo predstav ni več dovolilo. Leta 1905 so se odločili, da gledališko zgradbo v notranjosti podrejo in stavbo uporabljajo za skladiščenje brizgaln, lestev in cevi (Zazula, 1905). Čeprav so pozneje objekt večkrat obnovili, je ohranil izvirno zunanjo podobo. Manjša restavratorska dela in dosedanja obnova stavbnega pohištva ne zadoščajo za sodobno javno delovanje ustanove. Za strokovno rešitev izjemnega kulturnega spomenika bo treba pripraviti celovit konservatorsko-restavratorski program in projekte za njegovo sodobno interpretacijo. Od leta 2001 je objekt spomenik državnega pomena (Gradiva Idrija).

Strokovne reference in viri

Opombe

Opis je nastal v sklopu EU projekta Cherplan: Enhancement of Cultural Heritage Through Environmental Planning & Management http://www.cherplan.eu/

Avtor zapisa

Lucija Lapuh (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Lapuh, L. 2013: Rudniško gledališče v Idriji. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/470-rudnisko-gledalisce-v-idriji.

Komentiraj