S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Cerkev sv. Trojice v Idriji

Uradna oznaka: Idrija - Cerkev sv. Trojice
Cerkev sv. Trojice v Idriji stoji na mestu, kjer naj bi škafar leta 1490 odkril samorodno živo srebro.

Opis

Cerkev sv. Trojice stoji na mestu, kjer naj bi po ustnem izročilu škafar leta 1490 odkril samorodno živo srebro. Prvotno leseno cerkvico, postavljeno leta 1500, so pozneje pozidali (Leskovec, Peljhan, 2009). V drugi polovici 16. stoletja so jo začasno prevzeli v upravljanje protestanti, ki so imeli v Idriji velik vpliv. Do začetka 17. stoletja je imela stavba zidan gotski prezbiterij, leseno ladjo ter raven in poslikan strop. Cerkev so prenovili, ko so med 30-letno vojno v prvi polovici 17. stoletja zastala dela pri zidavi nove baročne cerkve svete Barbare sredi naselja. Mojster Anton Knez je leta 1629 izdelal poznogotski, rebrasto in mrežasto obokan prezbiterij z rozetnimi sklepniki in šilasto oblikovanimi okni s kamnitim krogovičjem. Baročno ladjo so leta 1668 opremili s stranskima »zlatima« oltarjema, za glavni oltar pa je leta 1703 slikar Carl Reslfeld izdelal veliko podobo (olje – platno) Sveta Trojica krona Marijo. Cerkev sv. Trojice so zanemarili po dograditvi župnijske cerkve svete Barbare. V prvi polovici 19. stoletja so jo hoteli spremeniti v šolsko poslopje ali v skladišče živega srebra, nazadnje pa kar porušiti. Za njeno ohranitev se je zavzel ljubljanski škof, znameniti idrijski rojak Anton Alojzij Wolf (1782–1859)(Kavčič, 2002). Idrijska župnija je cerkev sv. Trojice po načrtih arhitekta Franceta Kvaternika preuredila v letih 1981–1984 (Kavčič, 2002). Pozneje prizidano zakristijo so po zahtevi takratnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Nove Gorice porušili. Odprli so zazidana gotska okna prezbiterija in južni okni ladje, zamenjali tlak v cerkvi ter na podlagi sondaž obnovili fasado. Odstranili so leseni kor in zunanje stopnice. Restavrirali so tudi vse tri oltarje v cerkvi (Gradiva Idrija). V notranjosti so smiselno poudarjene historične in sodobne slogovne prvine. Prezbiterij krasijo živobarvne vitraže akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja, ki je pomenljivo združil biblijsko in idrijsko tematiko. Kot zgovorni simboli nastopajo še ruda, rudarska špica (sveder) in karbidovka – večna lučka (Kavčič, 2002).

Strokovne reference in viri

  • - 2012: Gradiva Idrija. Osebna korespondenca. Idrija.
  • Kavčič, J. 2002: Idrijski svet vabi na obisk. Turistični vodnik po idrijski občini. Idrija. [COBISS-ID 120745984]
  • Leskovec, I., Peljhan, M. 2009: Idrija Zgodba o petstoletnem srebrnem studencu. Idrija. [COBISS-ID 248673792]

Opombe

Opis je nastal v sklopu EU projekta Cherplan: Enhancement of Cultural Heritage Through Environmental Planning & Management http://www.cherplan.eu/

Avtor zapisa

Lucija Lapuh (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Lapuh, L. 2013: Cerkev sv. Trojice v Idriji. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/471-cerkev-sv-trojice-v-idriji.

Komentiraj