S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Uradna oznaka: Crngrob – Cerkev Marijinega oznanjenja
Avtor: Mengeški mojster, Mojster Jurko iz Loke, Mojster HR, Giovanni Battista Molinaro
Gotska triladijska cerkev z dvoranskim prezbiterijem, zvonikom z baročno kapo in neogotsko lopo. V notranjščini in na zunanjščini so izredno pomembne srednjeveške freske iz več faz, glavni oltar je eden največjih zlatih oltarjev pri nas.

Opis

Romarska cerkev dominira na vrhu hribčka v vasi Crngrob, ki je od Škofje Loke oddaljena 4 km. Nastala je v poznem 13. stoletju, verjetno ob zadnjem kolonizacijskem valu na loškem ozemlju. Sprva je bila enoladijska, kasneje so jo razširili v triladijsko. Starejšemu jedru cerkve je prizidan prezbiterij v tradiciji t. i. gorenjske dvoranske cerkve (edini troladijski dvoranski prezbiterij v Sloveniji). Je pravokoten s triosminskim zaključkom in le malo ožji od ladje. Trije pari osmerokotnih stebrov ga delijo v tri ladje. V celoti je obokan z osmerorogeljnimi zvezdami. Stikališča reber so poudarjena s sklepniki, osrednji so figuralni, drugi v obliki rozet. Ob južno stran prezbiterija je prislonjen petetažen zvonik kvadratnega tlorisa, k pročelju cerkve je prizidana neogotska lopa. Trikotniško oblikovana zahodna fasada prvotno enoladijske cerkve je bila po sredini 14. stoletja v tradiciji italijanskega trecenta poslikana, vendar so se zaradi kasnejših prezidav le nekateri prizori Kristusovega pasijona ohranili v celoti. Poslikavo je okoli 1370–1380 izvršil Mojster crngrobske fasade, ki je delal tudi v bližnji podružnični cerkvi v Bodovljah in je izšel iz kroga bolonjskega slikarja Vitaleja da Bologna. Desno ob gotskem portalu glavne fasade je delavnica slikarja Janeza Ljubljanskega okoli 1455–1460 naslikala Sveto Nedeljo, tj. prizor Kristusa Trpina, obdanega z žanrskimi upodobitvami opravil, ki se jih v nedeljo ne sme opravljati (npr. kovanje, lov, trgovanje itd.). V notranjščini so se srednjeveške freske fragmentarno ohranile v severni ladji (najstarejši del cerkve), in sicer pripadajo kar štirim fazam. Najstarejše je Križanje s konca 13. stoletja na slavoločni steni. Takoj zatem (1300–1320) je sledil Marijin cikel na severni steni, ki kaže značilnosti naše zgodnje gotike. Na začetku 15. stoletja so nastali pasijonski prizori, delo neke furlanske slikarske delavnice. Vzhodno travejo je leta 1453 poslikal slikar Bolfgang, ki se je pod dopasno upodobitvijo svojega svetniškega patrona sv. Volbenka podpisal in poslikavo tudi datiral. Od gotske opreme so se ohranili le trije kiparski izdelki, relief Najdenje sv. Križa (sedaj vkomponiran v oltar sv. Helene) ter kipa sv. Uršule in Neže iz okoli leta 1500, sicer pa je bogata notranja oprema v glavnem baročna, in sicer v veliki meri iz sredine in druge polovice 17. stoletja; od oltarjev v sklepu ladij je najstarejši Ahacijev (1648). Glavni oltar je posvečen Marijinemu oznanjenju in ga je leta 1652 ustvaril ljubljanski rezbar Jurij Skarnos. Je največji t. i. zlati oltar na Gorenjskem, na njem je poleg bogatega rezbarskega okrasja še okoli sto kipov. Na zidani menzi stoji rezljan pozlačen tabernakelj iz sredine 18. stoletja, v katerem je crngrobska milostna podoba (predmet češčenja), Marijin kipec iz 17. stoletja. Legenda pravi, da je Marijino cerkev v Crngrobu pomagala graditi neka deklica velikanka, ki je z eno nogo stala na Šmarni gori, z drugo pa na Šmarjetni gori in zajemala vodo in pesek iz Save ter lomila skale in jih podajala delavcem. Ker pa je bila revica preveč pridna, je od naporov umrla, njeno rebro pa še danes visi v severni ladji (rebro »ajdovske deklice«).

Strokovne reference in viri

  • Höfler, J. 1996: Srednjeveške freske v Sloveniji, 1: Gorenjska. Ljubljana. [COBISS-ID 56386816]
  • Koman, D. 2000: Crngrob. Ljubljana. [COBISS-ID 109911296]
  • Petrič, F. 1994: Duša, le pojdi z mano: božje poti na Slovenskem, 1. Ljubljana. [COBISS-ID 37572096]
  • Stele, F. 1962: Crngrob (Spomeniški vodniki, 3). Ljubljana. [COBISS-ID 4328451]
  • Veider, J. 1936: Vodič po Crngrobu. Čudodelna crngrobska Marija. Škofja Loka. [COBISS-ID 4078595]

Avtor zapisa

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kermavnar, S. 2010: Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/134-cerkev-marijinega-oznanjenja-v-crngrobu.

Komentiraj