S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Spodnji Idriji

Uradna oznaka: Spodnja Idrija - Cerkev Device Marije vnebovzete
Sinonimi: Marija na Skalci, Marijina cerkev »Pri Fari«
Baročna cerkev, zgrajena na veliko starejših temeljih, ki je znana predvsem po baročni poslikavi Jožefa Mraka (bolj poznan kot načrtovalec in graditelj klavž na Idrijci in Belci).

Opis

Spodnja Idrija leži ob sotočju Idrijce in Kanomljice. Župnijska cerkev stoji na skalnem pomolu, s pogledom na vas in hribovito pokrajino, do nje pridemo po 76 stopnicah ali po strmi asfaltirani poti. Posredno se v pisnih virih prvič omenja v 12. stoletju. Župnija se v Spodnji Idriji prvič omenja leta 1498, a je glede na dejstvo, da je tu že leta 1347 stal grad oglejskega patriarha, nedvomno precej starejša, lahko da že iz 14. stoletja, a ne pred letom 1356, saj je v odredbi o vizitaciji tolminskih cerkva iz tega leta še ni. Legenda pripoveduje, da je tolminski grof, ki je tamkaj lovil, na prostoru sedanje cerkve našel Marijino podobo. Vzel jo je s seboj, a podoba se je vrnila na kraj najdenja. V tem so ljudje videli znamenje in na skali pozidali cerkev, zato se cerkev imenuje tudi Marija na Skalci. Sedanja stavba je iz 2. polovice 17. stoletja (letnica 1674 na zvoniku). Cerkev je pravilno orientirana. Je enoladijska z dvema kapelama, prislonjenima ob severno in južno steno ter triosminsko zaključenim prezbiterijem, ob katerem sta prizidani zakristiji, na zahodni strani je visok zvonik, ki so ga nekoč krasile štiri fiale (vitki stolpiči s koničasto streho in križno rožo na vrhu) ob straneh. Pod ladjo je kripta. Celotna banjasto obokana ladijska dvorana je členjena s pilastri in venčnimi zidci. Glavna znamenitost cerkve so poslikave, ki krasijo obok prezbiterija, ladje in pevske empore. V fresko tehniki jih je izvršil Idrijčan Jožef Mrak (1709–1786), vodja in glavni predstavnik t. i. idrijske kartografske »šole«. V prvi vrsti je bil tehniški strokovnjak, zaposlen pri idrijskem rudniku, kartograf, jamomerec in risar. Na pevskem koru je freske signiral in datiral začetek del (1762), delo pa je bilo končano leta 1766, kot vidimo po letnici na južni steni prezbiterija. Vnebovzeto na ladijskem oboku spremljajo trije nadangeli, dva kot atlanta nosita oblak, na katerem lebdi, spodnji nosi napis SANCTA MARIA BENEDIC POPOVLO TVO (pomeni Sveta Marija, blagoslovi svoje ljudstvo), kjer kronogram še enkrat sporoča letnico 1762. Marijo obdaja več oseb, ki jih spremlja angel z napisnim trakom in napisom v latinščini. Napisi spremljajo tudi starozavezne osebe v sferičnih trikotnikih v ladji ter upodobitvi cedre in jerihonske rože na oboku pevske empore. Citati so vzeti večinoma iz Stare zaveze (Geneze, Psalmov, Pregovorov, Sirahove knjige/Ekleziastika in Preroka Izaije), dva sta iz Nove zaveze (Matejevega in Janezovega evangelija). Marmornat tabernakeljski tip oltarja z bogato okrašeno menzo in kip Matere Božje v oltarni niši so baročni, lesene plastike svetnikov (npr. Jurija, Martina, Sebastijana, Roka, Neže, Barbare) in angelcev so bile dodane v 19. stoletju in se pripisujejo domačinu in vodji plodovite podobarske delavnice Juriju Tavčarju »Idrijskemu«. Oltarno sliko z upodobitvijo Marijinega vnebovzetja je prav tako naslikal Jurij Tavčar (1856). Sliki na lesu v obliki medaljonov kot okras spovednic v južni kapeli sta delo Cerkljana Jakoba Raspeta. V mlajši južni zakristiji je večdelna zakristijska omara iz leta 1794. Orgle so iz leta 1938. Glavna slovesnost se pri Mariji na Skalci obhaja na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta.

Strokovne reference in viri

  • Kavčič, J. 1996: Spodnja Idrija. Idrija. [COBISS-ID 61072384]
  • Menaše, L. 1994: Marija v slovenski umetnosti. Ikonologija slovenske marijanske umetnosti od začetkov do prve svetovne vojne. Celje. [COBISS-ID 61072384]
  • Petrič, F. 1997: Duša le pojdi z mano. Božje poti na Slovenskem, 4. Ljubljana. [COBISS-ID 37572096]
  • Petrič, F. 2008: Slovenske božje poti. Ljubljana. [COBISS-ID 236107776]

Avtor zapisa

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kermavnar, S. 2010: Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Spodnji Idriji. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/250-zupnijska-cerkev-marijinega-vnebovzetja-v-spodnji-idriji.