S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Kranjski čbelarčik

Uradna oznaka: Juri Jonke, Krajnski Zhbelarzhik
Avtor: Jurij Jonke
Tretji natisnjen čebelarski priročnik v slovenskem jeziku, prevod izvirnika Jurija Jonkeja, ki je izšel v nemščini.

Opis

Knjiga Kranjski čbelarčik, ki je izšla leta 1836 v Ljubljani, je tretji natisnjen čebelarski priročnik v slovenskem jeziku. Gre za prevod dela Jurija Jonkeja z naslovom Anleitung zur praktischen Behandlung der Bienenzucht, ki je izšlo istega leta prav tako v Ljubljani. Jonke, ki je služboval kot duhovnik v Črmošnjicah, je bil Kočevski Nemec, zato je delo napisal in izdal v nemščini, slovenski prevod pa je zaupal Jožefu Žemlji. Knjiga je bila dobro sprejeta, zato je leta 1844 izšla druga, dopolnjena izdaja. Tudi tokrat v dveh ločenih knjigah v nemškem in slovenskem jeziku. Za prevod druge izdaje je poskrbel Lovro Pintar.

Knjiga je napisana v bohoričici in obsega 96 strani. Vsebina je razdeljena na 30 krajših poglavij, ki so oštevilčena. V začetnih poglavjih avtor predstavi člane čebelje družine in nadaljuje z opisom panjev in čebelnjakov. Sledi del, ki govori o rojenju čebel in čebelarjevih opravilih. V zadnjih poglavjih pa so opisane čebelje bolezni, čebelje paše in čebelarsko orodje.

Iz uvoda je jasno, da je Jonke poznal oba čebelarska priročnika, ki sta že pred tem izšla v slovenskem jeziku. Za delo Antona Janše, ki ga je v slovenščino prevedel Janez Goličnik, meni, da je imenitno, a za preprostega človeka preobsežno. Podobno meni za delo Petra Dajnka, da je prav tako preobsežno in poleg tega Kranjcem težje razumljivo zaradi štajerskega besedja in črkopisa (dajnčice). Zato je Jonke napisal precej krajši in bolj zgoščen priročnik, v katerem v jasnem in lahko razumljivem slogu podaja teoretična spoznanja s področja biologije čebel, predvsem pa se osredotoča na praktične nasvete za uspešno čebelarjenje, ki jih je Jonke črpal iz lastne čebelarske prakse.

Delo je bilo precej odmevno, saj je bilo v periodiki objavljenih več ocen in kritik, ki so bile na splošno delu naklonjene. Še posebej praktični del je bil deležen odobravanja, medtem ko je bilo v zvezi z Jonkejevim tolmačenjem biologije čebel zapisanih nekaj kritik, ki so bile s stališča sodobne stroke upravičene.

Jonkejev priročnik je pomemben tudi zaradi dejstva, da je bila njegova druga izdaja z odredbo kranjske deželne vlade leta 1857 priporočena kot učbenik za učitelje osnovnih šol, katerih naloga je bila tudi širjenje čebelarskega znanja med ljudstvo. Tako je delo za več desetletij ostalo glavni čebelarski učbenik za čebelarje na Kranjskem.

Delo je zanimivo tudi zato, ker je to prva knjižna izdaja Kočevskih Nemcev.

Strokovne reference in viri

  • Bukovec A., Mihelič S., Raič S., Rojec V. 1955: Pregled slovenskega čebelarskega slovstva. Sodobno čebelarstvo, I del, VII–XXIII. Ljubljana.
  • Gregori J. 2012: Jurij Jonke in njegova dva Krajnska čbelarčka. Georg/Jurij Jonke - črmošnjiški župnik in kranjski čebelar, 29–50. Novo mesto, Občice, Brdo pri Lukovici.
  • Šalehar A. 2012: Georg/Jurij Jonke (1777–1864), črmošnjiški župnik in kranjski čebelar - biografija. Georg/Jurij Jonke - črmošnjiški župnik in kranjski čebelar, 13–24. Novo mesto, Občice, Brdo pri Lukovici.
  • Šalehar A. 2012: Krajnski Zhbelarzhik. Založniki, oglasi, zapisi in mnenja. Georg/Jurij Jonke - črmošnjiški župnik in kranjski čebelar, 51–60. Novo mesto, Občice, Brdo pri Lukovici.
  • Šalehar A., Jaklitsch H. 2012: Krajnski Zhbelarzhik in spodbujenje čebelarjenja na ljudskih šolah na kmetih v19. stoletju. Georg/Jurij Jonke - črmošnjiški župnik in kranjski čebelar, 61–72. Novo mesto, Občice, Brdo pri Lukovici.

Avtor zapisa

Simon Atelšek (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU)

Predlog citata

Atelšek, S. 2014: Kranjski čbelarčik. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/487-kranjski-cbelarcik.

Komentiraj