S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Zaganjalka

Uradna oznaka: Zaganjalka pod Cerkljanskim vrhom
Sinonimi: Zaganjalca (ta različica imena je zapisana na informativni tabli ob izviru)
Intermitentni izvir pod Cerkljanskim vrhom.

Opis

Zaganjalka ali intermitentni izvir je poseben tip kraškega izvira, v katerem zaradi posebne sifonske povezave vodnih votlin pretok vode v krajšem ali daljšem presledku najprej narašča in nato upada. V Sloveniji poznamo več zaganjalk. Najpomembnejše in najbolj znane med njimi so Zaganjalka pod Cerkljanskim vrhom, Lintvern pri Vrhniki, Presihajoči studenec pod Iglo ob strugi Savinje med Lučami in Solčavo ter Minutnik v dolini Pendirjevke na Gorjancih.

Zaganjalka pod Cerkljanskim vrhom je v Volkovi grapi, v bližini samotne kmetije Zakrog. Domačini ji pravijo Zaganjalca in to ime je zapisano tudi na informativni tabli ob izviru. Ker izraz zaganjalka posrečeno opisuje naravni pojav kolebanja pretoka v enakomernih časovnih razmikih, se je uveljavil kot slovenska sopomenka za intermitentni izvir.

Izvir je na nadmorski višini okrog 670 m, na stiku med skitskim dolomitom in rjavkastordečim skrilavcem. Hudourniška struga višje v grapi je ob srednjem stanju vode skoraj suha, tako da se potok začne z Zaganjalko, ki tudi ob visokem vodnem stanju prispeva največ vode. V zgornjem delu grape potok imenujejo Zaganjalčnica, v spodnjem pa Trabovčnica, po kmetiji Trabovje, visoko na desnem pobočju grape.

Izvir je prekrit z gruščem, ki se kruši z dolomitne stene nad njim, največ pa ga nanosi hudournik, ki občasno pridrvi po levi strani izvira. Tolmun Zaganjalke omejuje pol metra visoka betonska pregrada, za katero se je nekoč zbirala voda za poganjanje dinama niže v grapi. Pred desetletji so izvir delno očistili in pod steno odkopali zgornji del odprtine, iz katere izvira voda. Po pripovedovanju domačinov premer odprtine presega pol metra in se odpira v živi skali. Opazovanja so pokazala, da je pretok Zaganjalke zelo odvisen od padavin. Po pripovedovanju okoliških kmetov ob močnih deževjih vsako sekundo privre na plan okrog 100 litrov vode. Takrat zaganjanje ni opazno, vendar visoka voda hitro upade. Ob dolgotrajni suši, ko vsaj dva meseca ne pade omembe vredna količina dežja, je zaznaven tudi minimum, ko med dvema viškoma voda popolnoma neha teči. Kolebanje Zaganjalke je najbolj izrazito pri njenih srednjih vodah. Takrat pretok ob nižkih dosega okrog 4 l/s, ob viških pa naraste na od 10 do 20 l/s. Zagoni se ponavljajo na vsakih šest do osem minut. Kemijske meritve vode, ki smo jih opravili jeseni 2016, so pokazale, da izvir Zaganjalke s celokupno trdoto 10,1 nemške trdotne stopnje spada med zmerno trde vode. K celokupni trdoti največ prispeva karbonatna trdota (9,5 nemške trdotne stopnje), zaradi dolomitnega zaledja pa magnezijeva trdota (4,1 nemške trdotne stopnje) le malo zaostaja za kalcijevo (6,0 nemške trdotne stopnje).

Leta 1689 je na primeru izvira Lintvern pri Vrhniki delovanje zaganjalk po principu natege kot prvi opisal Janez Vajkard Valvasor. V tistem času so bili okoliški kmetje trdno prepričani, da skrivnostne izbruhe povzroča zmaj, ki živi v podzemlju. V dokaz jim je bil za ped dolg zmajev mladič, ki ga je izbruh vode naplavil na površje. Naplavljeni zmajček je bila skoraj zagotovo človeška ribica. Pred tremi desetletji se je s preizkušanjem različnih modelov zaganjalk ukvarjal ljubiteljski raziskovalec in fotograf Rafael Podobnik. Ugotovil je, da lahko zaganjalke delujejo na različne načine. Razlikoval je višinsko, sesalno, pasivno in nihalno zaganjanje.

Strokovne reference in viri

Opombe

V seznamu naravnih vrednot Republike Slovenije je Zaganjalka pod Cerkljanskim vrhom opredeljena kot hidrološka in geološka vrednota. Da je kraški izvir Zaganjalka hidrološka vrednota, ni sporno. Ni pa jasno, zakaj bi moral biti izvir opredeljen tudi kot geološka vrednota, saj po DEDI-jevi taksonomiji ne gre ne za tektonsko, mineraloško, petrološko, paleontološko, stratigrafsko ne za sedimentološko naravno obliko. Zato predlagamo, da se Zaganjalka pod Cerkljanskim vrhom opredeli samo kot hidrološka naravna vrednota.

Avtor zapisa

Mauro Hrvatin (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Hrvatin, M. 2016: Zaganjalka. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/501-zaganjalka.

Komentiraj