S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Slap Savica

Uradna oznaka: Savica – slap
Sinonimi: Slap Savice, Savica
Kraški izvir Savice in slap sta pod steno Komarče v Bohinju.

Opis

Slap Savica oziroma Slap Savice velja za enega najslikovitejših slapov pri nas. Voda prihaja na plan ob izrazitem prelomu v strmi steni Komarče na skrajnem severozahodnem obodu Bohinjske kotline. Slap je pravzaprav izvir Save Bohinjke, ki pa se v svojem povirnem delu, do izliva v Bohinjsko jezero, imenuje Savica.

Slap sestavljata spodnji in zgornji vodni curek, zato pravimo, da je dvopramenski slap. Ob običajnem vodostaju prihaja voda na plan na nadmorski višini 836 m. Zgornji pramen se spušča najprej 21 metrov poševno, zatem pa se prevesi v 51-metrsko, skoraj navpično stopnjo. Levo od njega je manjši, spodnji pramen, kjer voda teče še bolj poševno, njegov padec pa je 25 m. Ob zelo nizki vodi (še zlasti pozimi) zgornji pramen usahne in tako voda priteka na plan samo v spodnjem pramenu.

Podzemna kraška voda do slapa priteče po vodoravnem jamskem rovu. Ker je voda v jami za slapom bistra, je pritegnila potapljače, ki so z leti prodirali čedalje globlje vanjo. Jama skriva številne sifone in podzemna jezera. Slap se napaja z vodo, ki se steka iz Doline Triglavskih jezer in izpod Pršivca. Podrobnejše podzemne povezave še niso povsem raziskane, a domnevno del vode priteka podzemno tudi iz Črnega jezera – najnižje ležečega med Triglavskimi jezeru, ki je od zgornjega konca slapu Savica oddaljeno le kakih 500 m zračne črte.

Slap Savica se uvršča med najbolj obiskane znamenitosti v Sloveniji. Njegova priljubljenost je verjetno posledice tega, da je že zelo zgodaj prišel v zavest ljudi. Pisni viri o popotovanjih k temu slapu so namreč ohranjeni že od Valvasorjevih časov . V podobi padajoče vode so svoj navdih našli tudi nekateri umetniki, kot na primer pesnik France Prešeren, ki je slap leta 1835 poveličal v delu Krst pri Savici, pa Valentin Vodnik ter slikar Vincenc Dorfmeister z upodobitvijo Savice na bakrorezu, ki je krasil začetek Vodnikovih Pesmi za pokušino iz leta 1806.

Savicaje bila zelo obiskana tudi v času delovanja barona Žige Zoisa v Bohinju. Leta 1807 si jo je med drugim ogledal napredni in Slovencem naklonjeni nadvojvoda Janez, na kar spominja marmorni spomenik ob uti pri slapu, ki ga je dal postaviti Žiga Zois. Na njem v latinščini piše, da je avstrijski nadvojvoda Janez pri izviru Save raziskoval nastanek alpskega apnenca.

Strokovne reference in viri

  • Gams, I. 2003: Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana. [COBISS-ID 214527488]
  • Rakovec, I. 1975: Kako so nastali naši slapovi. Proteus 37-6/7, 305–314. Ljubljana. [COBISS-ID 7949101]
  • Ramovš, A. 1983: Slapovi v Sloveniji. Ljubljana. [COBISS-ID 13971457]
  • Skoberne, P. 1988: Sto naravnih znamenitosti Slovenije. Ljubljana. [COBISS-ID 7016448]
  • Skoberne, P., Peterlin, S. 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 2. del, osrednja Slovenija. Ljubljana. [COBISS-ID 424015]

Avtor zapisa

Tajan Trobec (Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Trobec, T. 2010: Slap Savica. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/55-slap-savica.

Komentarji

17. december 2014, 10:55

hud slap

17. december 2014, 10:57

hahahaha res lep slap čist prov maš r

11. junij 2015, 21:30

Peter je bil kle

Komentiraj