S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Lipa v Vrbi

Uradna oznaka: Vrba na Gorenjskem - Vaška lipa, Vrba – lipa
Na križišču vaških poti sredi vasi Vrba raste lipa, okrog katere je 16 srenjskih kamnov.

Opis

Lipa, ki raste sredi vasi Vrba, je tipično vaško drevo. Jarc omenja, da raste na stičišču poti v vasi Vrba, ki so že v antiki vodile iz bližnjih krajev Smokuča, Studenčic, Radovljice, Bleda, Zasipa, Žirovnice, Zabreznice in Breznice. Nihče v vasi ne ve, kdo je drevo zasadil, niti kdaj se je to zgodilo, gotovo pa je, da je lipa stara več sto let. V obsegu je leta 2008 merila 360 cm.

Okrog lipe je še dandanes razporejenih 16 srenjskih kamnov, na katerih so včasih posedali gospodarji in odločali o usodi vaške srenje. Lipa v Vrbi je edinstven primer vaške lipe s kamni pri nas. O pomenu lipe v Vrbi in srenjskih kamnov okrog nje je pisal tudi Kidrič. Parcela, na kateri raste drevo, je na katastrskem načrtu iz leta 1826 označena kot »Dorfraum«, kar pomeni vaški prostor. Kidrič (1949: 285) je zapisal, da gre za prastaro lipo »okrog katere je bilo vsaj že v poznejših fevdalnih časih razvrščenih 16 velikih kamnov. Ohranjeni kamni, ki imajo višino med 30 in 50 cm, širino pa med 50 cm in 1,10 m, so bili, kolikor se pomni, v zvezi s srenjskimi pravicami, pravicami vaške skupnosti, ki je urejala srenjske zadeve o skupnih gozdovih, sekanju drv in grabljenju stelje v njih, o paši na skupni planini in o »gmajni« pod Vrbo proti Savi, koder je po tradiciji svoje dni tekla reka: svoj določeni kamen za posvetovanje srenje ob lepih poletnih dneh je imelo 16 vrbenjskih posestnikov, namreč 14 s celo in 2 s polovično srenjsko pravico (poročilo vaškega tajnika Muleja p.d. Fajdiga).«

Z ohranitvijo kamnov okrog lipe je povezana anekdota, ki jo Kidrič navaja v publikaciji Prešernov album. Nekaj let pred drugo svetovno vojno so namreč Vrbljani tik ob lipi postavili električni mlin, v katerega so zazidali 8 srenjskih kamnov. Med vojno so Nemci, ki so bili tudi vajeni prastarih lip, vaško lipo v Vrbi prepoznali kot nemški simbol. Ukazali so prestaviti mlin, okoli lipe pa spet postaviti kamne. Poškodovane kamne je bilo treba nadomestiti z novimi.

Vaščani, ki so na lipo zelo ponosni, se ob njej zberejo vsako leto na vaški praznik 25. aprila, ko goduje zavetnik vasi sv. Marko. Ob 10. uri zjutraj se skupaj s pevsko skupino Vasovalci udeležijo maše v bližnji cerkvici sv. Marka, po maši pa se sprevod vabljenih pevskih skupin odpravi od cerkve do lipe, kjer ima predsednik vaškega odbora kratek nagovor, pevci pa zapojejo pesmi.

Lipa v Vrbi, ki je edina znana lipa v Sloveniji, okrog katere so se ohranili srenjski kamni, je bila januarja 2011 uvrščena med kulturno dediščino državnega pomena.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Mateja Šmid Hribar (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Šmid Hribar, M. 2010: Lipa v Vrbi. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/58-lipa-v-vrbi.

Komentarji

28. februar 2013, 09:33

meni je lepo pršel ta opis saj sm ga nucu za šolo :D

Komentiraj