S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Osamosvojitvena lipa v Komendi

Mlada osamosvojitvena lipa raste ob Turški in Glavarjevi lipi v Komendi.

Opis

Najmlajša lipa med znamenitimi Komendskimi lipami raste na vrhu komendskega klanca, v bližini cerkve sv. Petra. Februarja 2010 je v obsegu merila 63 cm.

Ker so Komendčani želeli na poseben način zaznamovati priznanje ZDA ob osamosvojitvi Slovenije, je Luka Šmid leta 1992, poleg Turške in Glavarjeve lipe zasadil še tretjo lipo. V pogovoru je povedal, da »zato, da Glavarjeva lipa (če Turške ne bo več) ne bo sama.« Osamosvojitvena lipa torej predstavlja medgeneracijski most, dar zanamcem. Kot nosilka kulturnega spomina (spominska pomembnost) ter kot simbol samostojne in neodvisne Slovenije (simbolna pomembnost) ima v svoji okolici močan čustven naboj.

Komendske lipe predstavljajo izjemno zanimiv in redek primer, kjer imamo na enem mestu opraviti tako z materialnimi (debelino) kot nematerialnimi (simbolna in spominska pomembnost) vrednotami drevesne dediščine. Lipe, ki so iz različnih časovnih obdobij, med seboj povezujejo različne generacije.

Strokovne reference in viri

  • Pavlič J. 2002: Naravna dediščina. Občina Komenda: Življenje od kamene dobe do danes (ur. Žerovnik M.), 159–160. Komenda. [COBISS-ID 116171776]
  • Šmid L. 2009: Komendska drevesa (ustni vir). Komenda.

Opombe

Lipa ima v svoji neposredni okolici velik spominski in simbolni pomen, zato predlagam, da se jo vključi med drevesno dediščino.

Avtor zapisa

Mateja Šmid Hribar (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Šmid Hribar, M. 2010: Osamosvojitvena lipa v Komendi. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/127-osamosvojitvena-lipa-v-komendi.

Komentiraj