S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Lipa pred gostilno Pod lipo

Uradna oznaka: Ljubljana – lipa pred gostilno Pod lipco
Sinonimi: furmanska lipa
Več kot 380 let stara lipa raste pred Gostilno Pod lipo na Borštnikovem trgu v Ljubljani.

Opis

380 let stara lipa, ki raste pred Gostilno Pod lipo in je gostilni dala ime, velja za eno najstarejših dreves v Ljubljani.

Njeno deblo je votlo, obod vitalen. Obseg ima 435 cm, v višino pa meri približno 8 metrov, kar nakazuje, da je bilo drevo v preteklosti bodisi zlomljeno bodisi močno skrajšano. Obod je trikrat zvezan. Najnižja vez pri koreninah je kovinska, ki objema kamniti obok. S postopnim sproščanjem kovinskega oboda bi bilo treba skladno z rastjo drevesa zagotoviti širjenje kamnitega oboka. Višja kovinska vez na zgornjem delu debla je deloma že vrasla v deblo. Tudi to vez bi bilo treba postopno sproščati ali pa zamenjati z ustreznejšo. Prav tako bi bilo treba izboljšati rastišče, ki je v celoti tlakovano. Krošnja je bila v času zimskega ogleda videti vitalna, potrebno pa je nadaljnje spremljanje njene vitalnosti in redno odstranjevanje suhih vej. Ob vzdrževanju vezi v zgornjem delu krošnje lipa ne ogroža obiskovalcev in mimoidočih.

Gostilna v bližini Tržaške ceste je nekoč stala na vstopu v Ljubljano in je bila priljubljeno zbirališče furmanov, ki so tovorili blago na poti od Dunaja proti Trstu. V nekaterih okoliških hišah so bili hlevi, na trgu pod lipo pa so furmanom prodajali seno; po čemer je dobila vzdevek furmanska lipa. Na pomembnost lipe kaže tudi dejstvo, da je bila vrisana na zemljevid mesta Ljubljane "Plan_der_Stadt_Laibach", ki je nastal med 1850 in 1870. Današnji Borštnikov trg se je tedaj imenoval Ballhaus Platz, z zemljevida pa je razvidna tudi tedanja prometna ureditev v okolici gostilne.

Nekdaj košato lipo na kratko omenja že Vrhovnik (1934), ko pravi, da se je pod njo "mnogo rajalo, posebno v času ljubljanskega kongresa 1821". Še leta 1973, ko sta lipo opisala Sattler in Stele, je bila po besedah tedanjega upravitelja gostilne Karla Rosenwirta lipa dobro ohranjena in vitalna. Rosenwirt je dal lipo vsako leto pregledati strokovnjakom, nakar je po potrebi ukrepal. Ob tem je izrekel naslednje besede, ob katerih bi se morali zamisliti o (ne)minljivosti (drevesne) dediščine: »Lahko rečem, da se bo še mnogo, mnogo zanamcev lahko pomudilo pod njo, če bo seveda vse ostalo tako, kot je. Še veliko vrčkov piva in veliko glažev dobrega vina bodo tu popili.« (Sattler in Stele, 1973: 65).

Kot omenjata Sattler in Stele, lipa ni dala ime samo gostišču, temveč tudi tramvajski postaji. Po prečni Rimski ulici je namreč včasih vozil tramvaj, ki je ustavljal na postaji "Pod lipo". Mnogim starejšim Ljubljančanom pa je v spominu ostal avtomobilski sejem, imenovan »Pod lipco«, ki se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ob nedeljah dogajal pred gostilno.

Sattler in Stele (1973) pa sta opozorila na še eno zanimivost – iz debla stare lipe naj bi rasla lipa in lipnik. Ta pojav je najlažje opazovati spomladi, ko se listi na levi in desni strani drevesa, seveda pa tudi cvetovi, razlikujejo. Vendar spomladi 2010 tega pojava nismo opazili.

Lipa je nekaj posebnega. S svojo starostjo, delno že potjo v drugo življenjsko obdobje, nam v svoji senci razkriva zgodbe preteklih klepetov, objemov, poljubov, s čimer predstavlja čustveno vez preteklih, sedanjih in prihodnjih generacij. Človek je sčasoma močno prizadel njen stik z zemljo. Zato ji je treba povrniti vitalni življenjski prostor in obnoviti njen nekdanji pomen.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Jaka Šubic, Mateja Šmid Hribar (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Šubic, J.; Šmid Hribar, M. 2010: Lipa pred gostilno Pod lipo. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/62-lipa-pred-gostilno-pod-lipo.

Komentiraj