Spoznaj različne kraške pojave v Sloveniji. V pomoč vam ponujamo nekaj uporabnih povezav na enciklopedijo DEDI. V nadaljevanju si preberi opise kraških pojavov in izberi pravilen odgovor.

Beneški pristan ob dalj časa trajajočem srednjem vodostaju, ko dobi voda značilno prosojno zeleno barvo. © 2000, Društvo ljubiteljev Križne jame, vir: Arhiv Društva ljubiteljev Križne jame

Ljubljanica Cerkniško polje Križna jama Škocjanske jame Rakov Škocjan Okroglica Kapnik v udorni vrtači

Njihova osnovna značilnost je, da ponikajo in se spet pojavljajo na površju. Zelo dober primer je reka Ljubljanica. Njen podzemski tok je zelo zapleten in kljub stoletnim naporom jamarjev še danes ni v celoti poznan.

Odgovor:

Povezava na iskalnik DEDI

Velika, z vseh strani zaprta globel, po kateri tečejo reke ponikalnice, ki na enem kraju polja izvirajo, na drugem pa ponikajo. Včasih ponikalnice popolnoma presahnejo, drugič pa se izlijejo iz strug in oblikujejo jezero.

Odgovor:

Povezava na iskalnik DEDI

Zaprte globeli, ki so nastale z zrušenjem jamskih stropov, imenujemo ljudsko kukave ali koliševke. Njihov nastanek in nadaljnje preoblikovanje najlepše opazujemo v Rakovem Škocjanu.

Odgovor:

Povezava na iskalnik DEDI

V začetku se voda pretaka skozi množico špranj, ki jih z raztapljanjem postopoma širi v rove. Bolj prevodne poti se širijo hitreje in zato nekoč prevladajo. Če pa se razmere medtem spremenijo, se veliki rovi sploh ne bodo pojavili.

Odgovor:

Povezava na iskalnik DEDI

Poznamo stalagmite (rastejo s tal), stalaktite (rastejo s stropa) in stebre, ki nastanejo ob združitvi stalagmitov in stalaktitov.

Odgovor:

Povezava na iskalnik DEDI

To so odtoki deževnic, ki nastajajo v notranjosti apnenčeve gmote. Prosto padajoči curki vode izdolbejo navpične jaške. Površje se ves čas znižuje in jaški prej ali slej zazijajo z vrha.

Odgovor:

Povezava na iskalnik DEDI

Preoblikovana brezna v katera se je naložila ilovica. Njihova globina je manjša od premera.

Odgovor:

Povezava na iskalnik DEDI