S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Cerkniško polje

Uradna oznaka: Cerkniško polje
Veliko kraško polje s presihajočim jezerom je po nastanku vezano na Idrijski prelom.

Opis

Cerkniško polje je s površino 38 kvadratnih kilometrov največje kraško polje na Notranjskem.

Hidrološka pomembnost: Del polja je večji del leta zalit s presihajočim Cerkniškim jezerom. Na polje pritekajo potoki z okoliških hribovij. Najpomembnejši so Cerkniščica, ki priteka z Bloško-Rakitenske planote, Žerovniščica, katere izvir dobiva vodo z Blok, in Stržen, katerega napaja potok Obrh, ki ponika na Loškem polju. Ti in številni drugi manjši potoki se zbirajo na polju, odkoder skozi požiralnike na dnu polja in skozi ponorne jame na zahodnem oziroma severozahodnem obrobju polja odtekajo v podzemlje. Kadar je pritok potokov, ki se stekajo na polje, večji od požiralne sposobnosti požiralnikov, razporejenih po dnu polja (najbolj znana sta Vodonos in Rešeta pri vasi Dolenje Jezero), in nekaterih ponornih jam na obrobju polja (Narte, Svinjska jama), je del polja poplavljen in govorimo o Cerkniškem jezeru. Ob takšnih hidroloških razmerah njegova površina pokriva do 53 % polja. Kadar je pritok na Cerkniško polje z okoliških hribovij zelo velik, lahko jezerska gladina doseže tudi nekoliko višje ležeče obrobne ponorne jame, kakršni sta Velika in Mala Karlovica. Takrat jezero prekriva kar 70 % polja. Ponorne jame na obrobju polja so sposobne odvajati precej večje količine vode kot talni požiralniki (razmerje je 6 m3/s proti 45 m3/s). Podzemna voda se skozi talne požiralnike pretaka neposredno do izvirov Bistre na obrobju Ljubljanskega barja. Ti izviri napajajo reko Ljubljanico. Vse ponorne jame odvajajo podzemno vodo proti Rakovemu Škocjanu, kjer napajajo ponikalnici Rak in Unico, ta pa neposredno izvire Ljubljanice pri Vrhniki. Jezero običajno popolnoma presahne poleti, vendar ne prav vsako leto. Presahne le po daljšem sušnem obdobju, ko je dotok vode z okoliških hribovij zelo majhen. V obdobju od leta 1960 do leta 1982 je jezero obstajalo v povprečju 285 dni na leto. Cerkniško polje s svojim jezerom je pred stoletji veljalo za enega najbolj znanih kraških pojavov v Evropi. V svojem delu Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 ga je opisal Janez Vajkard Valvasor, prvič pa je bilo omenjeno že v antiki. O polnitvi jezera Valvasor piše takole: "Če malo dežuje, pride voda iz Kotla in Češljenice in brizga dva ali tri sežnje visoko. Tudi iz jame, ki iz nje teče studenec Tresenec, bruhne močno in silovito. Če pa močno dežuje in tako silovito grmi, da se zemlja trese, tedaj bruhne voda na vseh straneh iz doslej opisanih jam (razen iz Velike in Male Karlovice, ki se je vanju jezero prej odteklo) s tako deročo silovitostjo, da bi človek ne verjel, ko bi se ne prepričal z lastnimi očmi. Z najhitrejšim konjem ne bi nihče ušel deroči vodi. Takšen nagli dotok napolni jezero, ki ga pred štiriindvajsetimi urami tako rekoč niti kapljice ni bilo, v enem dnevu in noči čisto do brega. Včasih se celo v osemnajstih urah napolni … ".

Geomorfološka pomembnost: Cerkniško polje, ki je dolgo 9 in široko od 2 do 3 km, ima dno na nadmorski višini okoli 550 m. Orientirano je v dinarski smeri od severozahoda proti jugovzhodu, saj je nastalo ob Idrijskem prelomu. Z vseh strani ga obdajajo hribovite pregrade, le na severozahodu je nizek prehod na Unško polje. Med geomorfološke posebnosti Cerkniškega polja spadajo že omenjeni ponori in estavele. Estavele so predvsem na robu polja. Od ponorov se razlikujejo v tem, da ob nizkem vodostaju Cerkniškega jezera voda v njih ponika, torej odteka, ob visokih pa iz njih izvira, torej priteka na Cerkniško polje z okoliških hribovij.

Botanična pomembnost: Prevladujoče rastlinstvo Cerkniškega polja niso kopenske rastline, niti ne prave vodne, ampak rastline, ki se obnašajo kot dvoživke (amfibijske). Nekaterim med njimi morfološke in fiziološke prilagoditve omogočajo, da lahko sprejemajo kisik in ogljikov dioksid tako iz vode kot iz zraka. Tu so številne podvodne (submerzne) rastline, med njimi vodna smrečica in lasastolistna vodna zlatica. Druge so močvirske, saj začnejo razvoj v vodi kot prave vodne rastline s potopljenimi listi, potem pa ga nadaljujejo na kopnem kot kopenske rastline – na oko precej spremenjene (močvirski grint, širokolistna koščica, prava potočarka, trpotčasti porečnik, močvirska spominčica). Ob visokem vodostaju se v globljih kotanjah razmnožijo alge parožnice, planktonske alge in različni dristavci. V plitvinah prevladujejo navadni trst in šaši.

Zoološka pomembnost: Živalstvo Cerkniškega polja je le delno raziskano. V času visokih voda je poseljeno z nekaj vrstami rakov, tudi endemičnih (škrgonožni rakec Chirocephalus croaticus, ceponožni rakec Eudiaptomus hadzici). Cerkniško jezero je edino znano nahajališče plenilske vodne bolhe Polyphemus pediculus v Sloveniji. Ugotovljenih je bilo 37 vrst nižjih rakov, med njimi so najpogostejši ceponožci in vodne bolhe. Pogoste so tudi polžje vrste, tako take iz površinskih kot tudi iz podzemeljskih vod. V Cerkniškem jezeru in pritokih je bilo popisanih osem stalnih vrst rib in vsaj še toliko nestalnih vrst, vnesenih od drugod. Med dvoživkami je na Cerkniškem jezeru ogroženih in zakonsko varovanih 13 vrst, med njimi tudi človeška ribica (Proteus anguinus). Med kopensko favno so najbolj raziskani žuželke (kačji pastirji, enodnevnice, ravnokrilci, čebele, hrošči, mladoletnice in metulji), plazilci (11 vrst) in ptice, za katere je Cerkniško jezero mednarodno pomembno območje. Med sesalci (45 znanih vrst) so na cerkniškem območju najslabše poznani netopirji. Več živalskih vrst, ki jih najdemo v in na Cerkniškem jezeru, je ogroženih, redkih, ranljivih ali endemnih. Vrste, ki jih lahko uvrstimo vsaj v eno od naštetih katregorij, so zakonsko varovane. Najdemo jih med nižjimi raki, žuželkami (mladoletnice, metulji), dvoživkami, plazilci (npr. močvirska sklednica) in sesalci (ris, volk, vidra, medved, divja mačka, drevesni polh).

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Janez Turk (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU), Tanja Pipan (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU)

Predlog citata

Turk, J.; Pipan, T. 2009: Cerkniško polje. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/9-cerknisko-polje.

Komentiraj