S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Nerajske luge

Sinonimi: Nerajski lugi
Močvirni travniki ob izlivu Nerajčice v Lahinjo.

Opis

Nerajske luge so tako kot bližnje Lahinjske luge zamočvirjen svet, na kar nakazuje že ime. Nahajajo se v neposredni bližini sotočja Lahinje in Nerajčice. Kotanja Nerajskih lug je nekoliko večja od kotanje gorvodno ležečih Lahinjskih lug in tudi naravni rezervat Nerajske luge je s svojimi dobrimi 17,5 ha skoraj dvakrat večji od rezervata Lahinjske luge.

Zaradi prisotnosti redkih in ogroženih vrst so po Direktivi o habitatih tudi Nerajske luge uvrščene med prednostne habitatne tipe. Občutljiv vodni in obvodni prostor je nerazdružljivo vezan na vodotok Lahinjo, ki ima tu zelo majhen strmec in počasen, vijugast tok. Voda zastaja, ob višjem vodostaju pa prestopi brežine, se razlije in tako se območje za nekaj dni spremeni v jezero.

Lahinja se je v Nerajskih lugah vrezala v neprepustne ilovnate in glinene naplavine. Zaradi bližine podzemne vode, ki se nahaja praktično na samem površju ali tik pod njim, so se v tem zamočvirjenem svetu razvile oglejene prsti, ki vsebujejo veliko nerazgrajene organske snovi in le malo hranil. Na takih tleh lahko uspevajo le nezahtevne rastline, ki so prilagojene na mokrotne rastiščne razmere. Nerajske luge so tako preplet mokrotnih travnikov, nizkega barja in vlažnih depresij. Zaradi opuščanja kmetijske rabe, luge v nekaterih delih že močno preraščajo vlagoljubne grmovne vrste vrbovja in jelševja.

V lugah so precej razširjeni šaši. Zlasti so zastopani kljunasti šaš (Carex rostrata) ter rumeni in ostri šaš (Carex flava in C. gracilis). Skupaj s šaši pogosto raste ločje, ki ga zastopa kar nekaj vrst: navadno, klobučasto in bleščečeplodno ločje (Juncus effusus, J. conglomerus in J. articulatus). Vlagoljubna rastlina je tudi ozkolistni munec (Eriophorum angustipholium), ki ima belo kosmato cvetno odevalo, zaradi česar ob cvetenju travniki dobijo belo barvo. Na vlažne prsti so se prilagodile tudi zlatice: ripeča, zlatorumena in žgoča zlatica (Ranunculus acris, R.. auricomus in R. flammula).

V Nerajskih lugah se razrašča navadna rezika (Cladium marisscus), ki skupaj z drugimi rastlinskimi vrstami tvori značilno združbo navadne rezike (Cladietum mariscus). To je 2 m visoka trajnica, s katero v združbi pogosto rastejo še navadni trst (Phragmites australis), močvirski osat (Cirsium pulustre), ostri šaš (Carex flava) ter močvirska lakota (Galium palustre). Za rast na tem mokrotnem rastišču je prilagojen tudi močvirski zvonček (Leucojum aestivum), ki ima lahko več belih cvetov in cveti od maja do junija. Vlažno rastišče, revno s hranili ustreza tudi močvirskemu ušivcu (Pedicularis palustris), ki ima rdeč venec. To je pol parazit, ki se zajeda na okoli rastoče rastline. Po lugah in občasno vlažnih travnikih se od julija do septembra razrašča modro cvetoči svišč (Gentiana pneummonanthe).

Strokovne reference in viri

  • Ivanovič, M. 2008: Krajinski park Lahinja - širše zavarovano območje. Bela krajina in Krajinski park Lahinja, 25–42. Ljubljana. [COBISS-ID 38330466]
  • Lovrenčak, F. 2008: Vegetacijske značilnosti Krajinskega parka Lahinja. Bela krajina in Krajinski park Lahinja, 123–128. Ljubljana. [COBISS-ID 38333794]
  • Natek, K., Stepišnik, U. 2008: Geomorfološke značilnosti Bele krajine in Krajinskega parka Lahinja. Bela krajina in Krajinski park Lahinja, 53–70. Ljubljana. [COBISS-ID 38332514]
  • Plut, D., Brečko Grubar, V. 2008: Hidrogeografske značilnosti Lahinje in Krajinskega parka Lahinja. Bela krajina in Krajinski park Lahinja, 91–104. Ljubljana. [COBISS-ID 38333282]
  • Repe, B. 2008: Prsti Krajinskega parka Lahinja. Bela krajina in Krajinski park Lahinja, 105–122. Ljubljana. [COBISS-ID 38333538]

Avtor zapisa

Tajan Trobec (Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Trobec, T. 2010: Nerajske luge. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/200-nerajske-luge.

Komentiraj