S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Škocjanski zatok

Uradna oznaka: Škocjanski zatok
Škocjanski zatok je obalna laguna z brakično vodo in pomembna ornitološka lokaliteta pri Kopru.

Opis

Škocjanski zatok je polslana laguna v neposredni bližini Kopra. Ujet je med mestom in Luko Koper na eni ter železnico in obalno štiripasovnico na drugi strani. Velja za največje brakično mokrišče pri nas in je pribežališče številnih vrst ptic, dvoživk in plazilcev ter primerno rastišče za številne močvirne in slanoljubne rastline.

Nastanek Škocjanskega zatoka je v veliki meri povezan z urbanim razvojem Kopra in njegovega bližnjega zaledja. Mesto je sprva zraslo na nekdanjem otoku. Med obalo in otokom so vse od rimskih časov nastajali bazeni za pridobivanje soli. Soline pa so gradili tudi v severovzhodnem delu Koprskega zaliva ob izlivu Rižane v morje. Nekdanji Škocjanski zaliv je tako postajal vse manjši in vse bolj zaprt. V začetku 20. stol. so bile soline zaradi padca cene soli postopoma povsem opuščene in prepuščene propadanju, vse dokler jih niso v tridesetih letih 20. stol. z obsežnimi melioracijskimi deli izsušili in preuredili v kmetijska zemljišča. Mesto Koper je bilo tako povezano s kopnim. V času nastanka Luke Koper, ko so med mestom in izlivom Rižane zgradili obsežen nasip, je bil Škocjanski zaliv dokončno spremenjen v zatok. Površina Zatoka se je s širjenjem Luke in spremljajočih dejavnosti kasneje le še zmanjševala.

Škocjanski zatok je kot posledica človekovega poseganja v prostor postal največje brakično mokrišče pri nas, ki ga kljub bližini urbanega centra odlikuje velika pestrost živalskih in rastlinskih vrst, saj tu prebiva kar 41 % pri nas živečih vrst dvoživk in plazilcev, 55 % ptic ter 36 % sesalcev. Moč je najti tudi nekatere vrste, ki so zavarovane z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, kot na primer: zelena krastača (Bufo viridis), debeloglavka (Rana ridibunda), močvirska sklednica (Emys orbicularis), etruščanska rovka (Suncus etruscus), mala bela čaplja (Egretta garzetta), beločeli deževnih (Charadrius alexandrinus) in druge.

Zaradi mačehovskega odnosa je bil Škocjanski zatok večkrat na robu uničenja, dokler ga niso leta 1993 po dolgoletnih prizadevanjih zavarovali z Odlokom o interventnem zavarovanju, leta 1998 pa je pridobil tudi status naravnega rezervata. Slednji obsega polslano laguno, obdano z rastišči slanuš in trstičjem ter opuščena kmetijska zemljišča na Bertoški bonifiki, ki so bila preurejena v sladkovodno močvirje. V okviru rezervata je skupno zavarovanih 120,7 ha površin, izmed katerih na brakični del odpade 87,1 ha, na sladkovodni pa 32,6 ha. V brakičnem delu se mešata sladka voda, ki v Zatok doteka preko razbremenilnika na Rižani, ter morska voda, ki priteka skozi z zapornico reguliran prepust. Sladkovodni in brakični del sta med seboj fizično ločena.

V letih po zavarovanju sta na območju rezervata potekali intenzivna sanacija in renaturacija, ki sta pripomogli k izboljšanju stanja okolja ter s tem k vzpostavitvi in ohranjanju ugodnega stanja habitatov in tam živečih vrst. Poglobitev lagune in povečanje habitatov ob njej je pripomoglo, da se je ponovno okrepila funkcija Škocjanskega zatoka kot območja gnezditve in prezimovanja velikega števila ptic. Nekatere ptice selivke se med selitvijo tu ustavijo, da si odpočijejo in naberejo novih moči za nadaljevanje poti. S tega vidika je Zatok pomemben tudi v mednarodnem smislu.

Strokovne reference in viri

  • Učakar, T. 2009: Geografija naravnega rezervata Škocjanski zatok. diplomska naloga. Ljubljana. [COBISS-ID 39357538]
  • Vidmar, B. 1999: Program varstva in razvoja naravnega rezervata Škocjanski zatok. Annales 9-1(15), 27–35. Koper. [COBISS-ID 6384177]

Avtor zapisa

Tajan Trobec (Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Trobec, T. 2010: Škocjanski zatok. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/361-skocjanski-zatok.

Komentarji

24. februar 2011, 16:04

Spoštovani,
imam prijatelja iz Gorenjske,ki se amatersko ubada s fotografijami ptic in naravnih lepot.
Ali mi lahko priporočite koga,s katerim bi ga povezal?

Zoran Kosmina

09. februar 2015, 16:55

Poštovani,
prošli tjedan sam bila u Kopru i za slobodno poslijepodne isplanirala fotografirati ptice u Škocjanskom zatoku. Parkirala sam pred ulazom i pročitala veliku tablu lijevo od ulaza, na kojoj pišu brojevi nekog projekta i dozvola, ali nisam mogla iščitati što se tamo gradi. Vidjela sam temelje za nekoliko manjih zgrada na ulazu, pa sam krenula prema šetnici. Kada sam ušla i izvadila fotoaparat, autom je dojurio čovjek koji mi je zabranio fotografirati i naredio mi da napustim rezervat, ali mi nije htio odgovoriti na moje pitanje što se tamo gradi. Nakon izlaska vidjela sam da zaista stoji manja tabla sa natpisom "nezaposlenima ulaz zabranjen" ali desno od ulaza, a ja sam gledala veliku tablu lijevo. Svejedno, moglo je istjerivanje mene iz rezervata proći kulturnije. Možete li mi vi kazati što se gradi u ornitološkom rezervatu Škocjanski zatok i da li je zaista zabranjen pristup čitavom rezervatu i zabranjeno svako fotografiranje ptica na čitavom području rezervata? Hvala

10. februar 2015, 20:48

Spoštovani,
predlagamo vam, da se obrnete na upravljavca parka DOPPS - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Na njihovi spletni strani je le objavljena informacija, da je zaradi gradnje objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok do nadaljnjega zaprt za obisk http://skocjanski-zatok.org/

Lep pozdrav,
Ekipa DEDI

Komentiraj