S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Kamniška jama

Uradna oznaka: Kamniška jama
Sinonimi: Jama pod Zeleniškimi špicami
Suha visokogorska kraška jama s sistemom vodoravnih rovov in brezen v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Opis

Kamniška jama je izvotljena v Zeleniških špicah v Kamniško-Savinjskih Alpah, na območju kjer je izrazit visokogorski kras, imenovan tudi alpski kras. Zeleniške špice so ozek hrbet, ki se od Kamniške Bistrice dviga proti severovzhodu, do Srebrnega sedla. Nad vhodom je navpična apnenčasta stena, pod njim pa strmo pobočje, posuto s gruščem in poraslo z bukovim gozdom. Vhod v jamo je na nadmorski višini 1400 m in predstavlja velik, lepo obokan spodmol, visok vsaj 10 metrov. Jamo sestavljajo štirje deli, ki se razlikujejo po nastanku in obliki rovov. Po enotnem vhodnem rovu se jama razdeli na glavni rov in več rovov, ki sekajo glavnega in se nadaljujejo v spodnji del jame. V vhodnem delu je še en stranski rov, ki se odpira v vzhodnem pobočju grape. V njem so našli kosti medveda, gamsov in goveda, še vedno pa je v njem zavetišče gamsov. Glavni razlog, da so kamniški jamarji vhodv jamo zaprli z železnimi vrati in s tem preprečili njeno skrunitev, je izjemna lepota aragonitnih ježkov.

Vhodni rov po približno 100 metrih preide v glavni rov. Profili kažejo zgodovino rova od začetnega špranjastega rova do značilnega rova, ki ga je izoblikovala aktivna voda. Glavni rov prečkata potočka, ki med močnejšim deževjem močno narasteta in glasno bučita. Posamezne dele jam jamarji radi poimenujemo. Tako je glavni rov razdeljen na Razpotje, Zelške jame, Dvorano podornih blokov, Aragonitno dvorano, Veliko dvorano in Končno dvorano. Zadnji dve dvorani kažeta sledove močnih tektonskih dogajanj, ki so povzročile, da se glavni rov v Končni dvorani konča z velikim prelomom. Spodnji del Kamniške jame se začne z nizkim podornim rovom, ki mu sledi 89 metrov globoko stopnjasto Brezno Drenovcev. Za breznom je spet ozek rov, v katerem se pojavi potoček, ki pa se kmalu izgubi. V nadaljevanju postaja rov vse bolj ilovnat. Po nekaj desetih metrih ga ilovica povsem zapolni in onemogoči prehod v spodnje rove. V tem delu je tudi najglobja doslej izmerjena točka jame, ki je 129 metrov pod vhodom.

Jamo za slapom zaznamuje velik podor, ki se nadaljuje v Črno dvorano. Ta je dobila ime po črnih prevlekah na stenah. Po podrtem meandru se vzpnemo na galerijo pod stropom dvorane. Sledita dve etaži, ki sta občasno povezani z brezni. Spodnja je delno aktivna z manjšim potočkom, vendar se konča s kaminom. V začetnem, podornem delu se začne 40 metrov dolg Lepi rov, ki je bogat s sigovimi tvorbami: stalaktiti, stalagmiti in sigovo ploščo.

Posebnost Kamniške jame so aragonitni kristali, ki so jih v Sloveniji našli le še v Ravenski jami in rudniku Mežica. Aragonit ustvarja skupine iglic v obliki ježkov. Ravkasto obarvane iglice so krhke. Aragonitni ježki se pojavljajo na stropu in podornih blokih v Dvorani podornih blokov in Aragonitni dvorani . So različnih oblik, velikosti in barve. Rentgenska preiskava kristalov je pokazala primes slabokristalizirane sadre in kalcita. Temperatura v jami minimalno koleba. V šesturnih presledkih v obdobju dveh let so bile v Aragonitni dvorani izmerjene vrednosti med 5,9 in 6,2 stopinj Celzija. Rezultat intenzivnih sistematičnih speleobioloških raziskav je bila inventarizacija jamske favne, njenega pojavljanja in študija ekoloških parametrov. Presenetljive so bile najdbe jamskih hroščev. Novoodkriti in opisani sta bili vrsti Aphaenopidius kamnikensis (kamniški jamski brzec (Drovenik 1987 ) in Orotrechus slapniki (Drovenik, Mlenjek in Moravec 1997)).

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Rajko Slapnik (Biološki inštitut Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Slapnik, R. 2010: Kamniška jama. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/206-kamniska-jama.

Komentiraj