S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Cerkev sv. Jožefa v Dolenjem Logatcu

Uradna oznaka: Logatec - Cerkev sv. Jožefa v Čevici
Sinonimi: Sv. Jožef na Čevici, cerkev Sv. družine na Čevici
V cerkvi sv. Jožefa na Čevici so bili odkriti temelji antičnega objekta; veliki t. i. črnomarmornati oltar (iz. okoli leta 1700) verjetno izhaja iz kartuzije Bistra in naj bi bil sem prenesen po njeni ukinitvi.

Opis

Podružnična cerkev sv. Jožefa na Čevici stoji na pobočju griča. Zgrajena je bila verjetno na začetku 16. stoletja. Prvič se omenja v vizitacijskem poročilu iz leta 1631 ljubljanskega škofa Rinalda Scarlichija. Najprej je pripadala vrhniški, nato gornjelogaški župniji, leta 1910 je pripadla novoustanovljeni župniji v Dolenjem Logatcu. Sestavljajo jo pred cerkveno ladjo postavljen zvonik, pravokotna ladja ter nekoliko ožji prezbiterij s petosminskim vzhodnim zaključkom. Ob severno steno prezbiterija je prislonjena pravokotna zakristija; na prekladi vrat je vklesana letnica 1993, ko so cerkev temeljito prenovili. Kor sloni na nizkem, potlačenem loku in je bil v tej obliki dodan v 19. stoletju. Ob vzdolžnih stenah ladje stojijo po trije pilastri, sosvodnice nad njimi nosijo banjasti obok z medaljonom v sredini, obok v prezbiteriju je prav tako banjast. Leta 1876 je Čevico prizadel hud požar in cerkev je bila močno poškodovana. Veliki oltar Sv. družine je pripisan Mihaelu Kuši (Cussa), ki je med leti 1687 in 1699 v Ljubljani vodil večjo kamnoseško delavnico in je pri nas med prvimi uvedel baročne t. i. črnomarmornate oltarje, ki so figuralno običajno skromnejši, a obogateni z inkrustacijo. Oltar naj bi bil v Logatec prenesen iz leta 1782 ukinjenega kartuzijanskega samostana v Bistri, vendar bi lahko sem prišel tudi po drugi poti. Kuša namreč v Logatcu ni bil neznan, saj je imel poslovne stike z upraviteljem logaškega gospostva Ferdinandom von Sibenegkhom. Menza oltarja s profilirano bazo je na čelni strani bogato intarzirana z večbarvnim marmorjem, večbarvno intarzijo ima tudi okvir oltarne niše. V njej je lesena skupina Sv. družine, v ozadju sta dva angelca in doprsni Bog Oče med žarki in Sv. duhom. Ob straneh stojita sv. Florijan in Valentin. V atiki je lesen kip sv. Vida v kotlu z vrelim oljem, ob njem sta dva rablja. Lesena oltarna plastika je povprečne kvalitete podeželske obrtniške delavnice iz leta 1848 (letnica na kipu sv. Valentina), po kvaliteti pa izstopata angelca muzikanta iz peščenca na vrhu oltarja. V cerkvi sv. Jožefa so bili odkriti temelji antičnega objekta, ki je bil postavljen nad izvirom vode, ljudsko izročilo pa je ohranilo zgodbo o zlatem teletu, ki naj bi bilo zakopano tristo korakov od cerkve in so ga domačini neuspešno iskali že v 19. stoletju.

Strokovne reference in viri

  • Kompare, T. (ur.) 1990: Logatec. Črtice iz življenja kraja in obeh župnij. Dolenji Logatec. [COBISS-ID 22185728]
  • Marolt, M. 1929: Dekanija Vrhnika. Topografski opis. Ljubljana. [COBISS-ID 32092673]
  • Polajnar Frelih, N. 2001: Baročni črni oltarji ljubljanskih kamnoseških delavnic. Stična. [COBISS-ID 110982400]
  • Resman, B. 1995: Barok v kamnu: ljubljansko kamnoseštvo in kiparstvo od Mihaela Kuše do Francesca Robbe. Ljubljana. [COBISS-ID 50710016]

Avtor zapisa

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kermavnar, S. 2010: Cerkev sv. Jožefa v Dolenjem Logatcu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/243-cerkev-sv-jozefa-v-dolenjem-logatcu.

Komentiraj