S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Kamnolom apnenčevega peščenjaka iz Strtenice

Uradna oznaka: jutrišnja dediščina
Sinonimi: Sedovški peščenjak
Opuščen kamnolom apnenčevega peščenjaka iz Strtenice je dober primer prikaza trajnostne rabe naravnega kamna ob sočasnem varovanju geološke naravne vrednote.

Opis

K mehkobi gričevnatega sveta v osrčju Kozjanskega, natančneje med Zibiko in Šmarjami pri Jelšah, je pripomogel tudi razvoj srednjemiocenskega apnenčevega peščenjaka, ki izdanja v revitaliziranem kamnolomu v Strtenici. Kamen je prepoznaven v številnih kamnitih izdelkih, ki krasijo kozjanske domačije, kakor tudi na vseh kapelicah križevega pota v Šmarju pri Jelšah.

Sveža kamnina je rumenosive barve in plastnata, pri čemer debelina posamezne plasti ne preseže 70 cm. Po sestavi je iz kalcita, kremena, muskovita, glinencev, glavkonita in drobcev fosilov, od katerih so najpogostejši ostanki iglokožcev. Mineralna sestava se nekoliko spreminja, kar se odraža tudi v barvnem odtenku kamnine. V svetlejših različkih je poleg naštetih mineralov še framboidalni pirit, medtem ko ga v temnejših različkih ni. O framboidalnem piritu govorimo takrat, kadar se posamezni mikroskristali pirita združujejo – aglomerirajo v večja telesa sferičnih oblik, vendar še vedno mikroskopskih dimenzij. Je odličen pokazatelj anaerobnih sedimentacijskih okolij.

V začetku tisočletja so kamnolom v Strtenici revitalizirali. V sveže razgaljenem profilu kamnite stene so se približno pravokotno na plasti apnenčevega peščenjaka pokazale tenzijske razpoke, ki kažejo na smer raztezanja kamnine. Praviloma so razpoke v tem primeru vezane na svetlejše in manj palstične plasti peščenjaka, medtem ko v temnejših plasteh apnenečevega peščenjaka pojav tenzijskih razpok ni opazen.

Iz revitaliziranega kamnoloma je bila odvzeta sveža kamnina in uporabljena za potrebe prenove kamnitih objektov križevega pota v Šmarju pri Jelšah, kakor tudi za potrebe prenove sedmih objektov domačije v Strtenici.

Strokovne reference in viri

  • Golež, M. 1999: Geološko vrednotenje kamnitih izdelkov iz miocenskih peščenjakov vzhodne Slovenije. Magistrska naloga. Ljubljana. [COBISS-ID 211294]
  • Golež, M., Mirtič, B., Mladenovič, A., Kramar, S. 2005: Reopening of an abandoned quarry of calcereous sandstone for the restoration of two cultural monuments in Slovenia. 10th Euroseminar on Microscopy Applied to Building Materials. Paisley. [COBISS-ID 1269607]
  • Mirtič, B., Mladenovič, A., Ramovš, A., Senegačnik, A., Vesel, J., Vižintin, N. 1999: Slovenski naravni kamen. Ljubljana. [COBISS-ID 98459648]

Avtor zapisa

Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Golež, M. 2010: Kamnolom apnenčevega peščenjaka iz Strtenice. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/253-kamnolom-apnencevega-pescenjaka-iz-strtenice.