S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Nahajališče eklogita v opuščenem kamnolomu v Zgornji Bistrici

Uradna oznaka: Zgornja Bistrica – nahajališče eklogita
Sinonimi: Banovinski kamnolom
Opuščen kamnolom Zgornja Bistrica pretežno amfibolitiziranega eklogita z žilami pegmatitnega gnajsa.

Opis

V Bistriškem vintgarju, ob potoku Bistrica približno 4 km severozahodno od Slovenske Bistrice nad vodnim zajetjem pri domačiji Šega na nadmorski višini 417 m leži nahajališče amfibolitiziranega eklogita.

Eklogit je metamorfna kamnina, v kateri prevladujeta dva barvno močno kontrastna minerala – zeleno obarvan omfacit in rdeči granat – medtem ko so minerali kianit, zoisit in korund prisotni v podrejenih količinah. Locus typicus eklogita je Svinška planina (Saualpe) na avstrijskem Koroškem, kjer je bil prvič najden, pri nas pa se nahaja v metamorfnih skrilavcih na severnih pobočjih Pohorja med potokom Lobnico in Hočkim Pohorjem ter na južnih pobočjih Pohorja med Mislinjskim potokom in Slovensko Bistrico. Izvorne kamnine, iz katerih je v procesih metamorfoze kristalil eklogit, so bile magmatske kamnine, natančneje gabro in bazalt, ki so pripadale Evropski litosferski plošči in so bile v kredi podrinjene pod Jadransko ploščo. Rezultati raziskav eklogitov kažejo, da se je metamorfoza odvijala nekje na globini 120 km, pri tlaku med 3,0 in 3,1 GPa, ter temperaturi med 760 °C in 820 °C (ultravisokotlačna metamorfoza). Debelina metamorfnih skrilavcev, na katere so danes vezani pojavi pohorskega eklogita, je okoli 1000 m, kamnina pa se v njej pojavlja v obliki leč decimetrskih do metrskih razsežnosti. Značilni minerali pohorskega eklogita so kianit, zoisit in temno zelena rogovača. Ustrezno tej sestavi razlikujemo kianitov, zoisitov in rogovačin eklogit. Kvantitativna mineralna sestava eklogita je zelo spremenljiva, saj je po Nikitinovih podatkih zastopanost granata od 30 do 65 % in omfacita od 20 do 50 %. Nad Slovensko Bistrico pa najdemo celo monomineralne pojave eklogita, ki so granatovi, piroksenovi, kianitovi in rogovačini, kar kamnino uvršča med posebnosti.

Z delom so na tem mestu prenehali že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, zato je danes naključnemu obiskovalcu in ljubitelju narave skrit za zaveso raznolike rastlinske združbe.

Strokovne reference in viri

  • Hinterlechner-Ravnik, A. 1982: Pohorski eklogit. Geologija 25-2, 251-288. Ljubljana. [COBISS-ID 5636866]
  • Nikitin, V. V. 1942: Prispevek h karakteristiki eklogitov in amfibolitov jugovzhodnega Pohorja in k vprašanju o nastanku eklogitov. Razprave mat.-prir. raz. Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani 21, 299-362. Ljubljana.
  • Pajtler, F. 2006: Minerali v Bistriškem vintgarju. Mineralna bogastva Slovenije, Scopolia, suppl. 3, 280-282. Ljubljana. [COBISS-ID 519413]
  • Vrabec, M., Podgoršek, V., Žorž, Z. 2006: Minerali pohorskih eklogitov. Mineralna bogastva Slovenije, Scopolia, suppl. 3, 245-250. Ljubljana. [COBISS-ID 519413]

Avtor zapisa

Janko Čretnik (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Čretnik, J.; Golež, M. 2010: Nahajališče eklogita v opuščenem kamnolomu v Zgornji Bistrici. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/168-nahajalisce-eklogita-v-opuscenem-kamnolomu-v-zgornji-bistrici.