S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Matjaževe kamre

Uradna oznaka: Matjaževe kamre
Sistem suhih jamskih rovov z več vhodi ob rečici Sovri, povirnem kraku Poljanske Sore, je najbogatejše najdišče ostankov ledenodobnega svizca v Sloveniji.

Opis

Matjaževe kamre so ostanek nekdaj aktivne vodne jame, ki jo je izdolbel povirni krak Poljanske Sore Sovra. Šest vhodov v jamo se odpira v skalni steni nad njenim levim bregom, med Žirmi in Rovtami, na območju kraja Zavratca. Ta sicer nekraška reka je v okljuku pri svojem vrezovanju soteske zašla v pas srednjetriasnih apnencev in bočno izvotlila splet rovov različnih dimenzij. Ko se je zarezala globlje v sotesko, je jamske rove zapustila. Po drugi domnevi so jamski rovi nastali predvsem s korozijo v tektonskih linijah. Najnižja jamska etaža je 14 metrov nad strugo Sovre, ki nedaleč stran pada v sto metrov dolgem pasu v slikovitih brzicah.

Matjaževe kamre so pravi labirint rovov v več etažah. Dolžina vseh rovov je okrog 500 metrov. Jama ima večji in lažje dostopen vhod z južne strani. Ta pripelje v nekaj deset metrov dolg rov z več vhodi na severni strani hriba, v skoraj 100 metrov visoki previsni steni. Spodnji del jame z dolžino 400 metrov je dostopen skozi težko prehodno ožino iz severozahodnega dela vhodne, lažje dostopne jame. Jama ima skromno kapniško okrasje, po stenah se pojavlja jamsko mleko.

Arheologi so v jami našli sledove neandertalcev, stare okrog 50.000 let. Jama je bila poseljena od začetka zadnje poledenitve pred okrog 70.000 leti skoraj vse do njenega konca pred okrog 10.000 leti. Našli so dve kurišči in nekaj kamnitega orodja iz stare kamene dobe ali paleolitika.

Poleg ostankov arheoloških izkopanin ob vhodu v jamo je mnogo ostankov ledenodobne favne. Našli so kosti jamskega medveda, bizona, volka in jelena. V stranskem rovu spodnjega dela jame je veliko popolnih okostij ledenodobnega svizca. Najdišče te živali je najbogatejše v Sloveniji.

Strokovne reference in viri

  • Mihevc, A. 1987: Matjaževe kamre. Žirovski občasnik, 13. Žiri. [COBISS-ID 7385090]
  • Skoberne, P., Peterlin, S. 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 2. del: osrednja Slovenija. Ljubljana. [COBISS-ID 307973]

Avtor zapisa

Renata Gutnik, Drago Kladnik (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Gutnik, R.; Kladnik, D. 2010: Matjaževe kamre. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/261-matjazeve-kamre.

Komentiraj