Repnica pri hiši Brezovica 32

Uradna oznaka: Brezovica na Bizeljskem - Repnica pri hiši Brezovica 32
Sinonimi: endem ob bizeljsko-sremiški vinski turistični cesti, peščena luknja, jama, prostor za shranjevanje ozimnice
Avtor: družina Najger
Repnica pri hiši Brezovica 32 spada med avtohtono naravno, zgodovinsko, etnološko in kulturno dediščino tega območja. Zaradi večletne uporabnosti in enkratnosti njenega nastanka je izredna zanimivost ob Bizeljsko-Sremiški vinski turistični cesti.

Opis

Na območju Bizeljskega so s pomočjo delovanja narave in človeka nastale repnice, jame, skopane v kremenčevem pesku, ki ga je pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Skladi kremenčevega peska so se sčasoma zbili, kar je domačinom omogočilo izkopavanje jam. Pri tem niso uporabljali posebnih gradbenih materialov, razen pri zazidavanju vhoda, ki je moral biti še posebno skrbno utrjen, da je repnico varoval pred zunanjimi vremenskimi vplivi. Kopanje jam je bilo zahtevno opravilo. Glavno orodje pri delu so bili kramp, lopata, samokolnica za odvažanje peska in posebno strgalo, s katerim so zravnali ter oblikovali stene in strop. Krampe so morali vsak dan kovati, ker so se pri kopanju zelo zbrusili in postali neuporabni. Pri kopanju so pogosto naleteli na ostanke različnih školjk, ki jih je tu odlagalo Panonsko morje.

Izkopane jame so dobile ime po repi, ki so jo ljudje poleg drugih pridelkov shranjevali v njih. Zaradi stalne vlage okrog 95 % in temperature okrog 8°C so bile v preteklosti, ko ni bilo hladilnikov, najprimernejši prostor za shranjevanje. Poleg shranjevanja zelenjave so repnice uporabljali tudi za kuhanje in shranjevanje žganja, mesa in drugih živil. Repnice so imele pomembno vlogo tudi v času vojne. V njih so bila namreč skrivališča, domačini so lahko iz hiše skozi njihove podzemne rove pobegnili v gozd. Dandanes repnice še vedno uporabljajo za shranjevanje poljskih pridelkov, zaradi primernih temperature in vlage pa so večinoma namenjene za zorenje in hrambo vina.

Repnica pri Najgerju, ki velja za eno največjih in najlepših repnic, je vkopana na vrhu Grabna oziroma vasice Brezovica na Bizeljskem. Nastala je kot plod edinstvenega prepletenega delovanja človeka in narave. Najgerjevo repnico lahko torej uvrščamo med dvopomensko dediščino, tako kulturno kot naravno. Kopati so jo začeli že v 19. stoletju lastnikovi pradedje, ko so potrebovali prostor za hranjenje ozimnice. Sprva je bila repnice velika 2,5 x 3 m, zdaj pa so se njene dimenzije krepko povečale, saj meri že 150 m2. Prvi prostor krasi naravna peščena freska, ki je nastala s pomočjo narave in človekovih rok. Strop jame je okrašen z ornamenti, ki prikazujejo različne motive in podobe, za katerih prepoznavanje je potrebno malo domišljije. Nastali so zaradi primesi različnih rudnin. Drugi prostor v repnici je namenjen hrami in pokušanju domače odprte vinske kapljice. Glavne vrste vina so rdeči in beli bizeljčan ter laški rizling. Osrednji prostor v repnici se nadaljuje v buteljčno klet, namenjeno zorenju vina v buteljkah. Glede na to, da naplavine Panonskega morja tukaj na tem območju segajo do 50 m globoko, so lastniki repnico v letih 2002 in 2007 še dodatno povečali za prostora, ki sta idealna za hrambo vin. Oba sta vsaj deset metrov pod vinogradi in zagotavljata stalno temperaturo in vlago. Leta 2009 so skopali še 8 m dolg rov, ki repnico povezuje z novo zidano kletjo.

Strokovne reference in viri

  • Kladnik, D. in Mihevc, B. (ur.) 2006: Repnica. Posavje in Posotelje A – Ž; enciklopedični priročnik za popotnika. Ljubljana. [COBISS-ID 226478336]
  • Kunej, T., Rostohar, T. 2007: Repnice, Endem ob bizeljsko-sremiški vinski turistični cesti. Brežice.

Avtor zapisa

Katarina Polajnar Horvat (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Komentarji

5f0147e173b7d9a54753f1ac0179128b?s=32&r=pg&d=mm
Janez Šekoranja
24. februar 2011, 09:59

Spoštovana
Kot tisti, ki je začel, oz. spravil Repnice "na svetlo" (1992-94), da so dobile še drugi pomen (turistični,...), bi vam rad povedal, da pričakujem od take resne institucije kot je SAZU - GIAM malo bolj strokovni pristop, ne pa EPP nekoga. Vse, kar ste napisali je površno pisanje(dejansko je pa tega materiala veliko več); morda po ustnem zapisu nekoga daleč stran od stroke. Sam sem dolga leta zbiral in sestavljal mozaik fenomena Repnica(od NUK do vaših kolegov na SAZU-HAZU-...), ki so ga nekateri naprej povzeli-podali brez navedbe avtorjev in da to sedaj interpretirajo kot svojo raziskavo "prosto po Funteku" v imenu resne institucije je pa res žalostno. Strokovne reference in viri so malo ukradeni-prepisani - posebej Kunej T.,Rostohar T. Da pa o tem, da so nekateri podatki netočni sploh ne govorim.
Upam, da se vam v bodoče ne bodo dogajali taki "strokovni spodrsljaji".
S spoštovanjem
J. Šekoranja, UDI

Komentiraj