S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Slap na potoku Gračnica v bližini Marofa pri Jurkloštru

Počerenski slap na Gračnici je zanimiv primer prepleta različnih dejavnikov okolja od kamninske podlage, erozijskega delovanja površinskih voda do razvoja raznolikih geomorfoloških oblik.

Opis

Reka Savinja dobi v svojem toku južno od Laškega le še en večji pritok. Pri Rimskih Toplicah se vanjo izliva potok Gračnica. Dolina, ki jo je potok ustvaril, poteka v smeri vzhod-zahod. Potok je s svojim delovanjem razgalil v zgornjem toku večinoma miocenske laporne plasti, v spodnjem toku pa triasne dolomite.

Počerenski slap uvrščamo med dolbeče tektonske slapove. Nastal je v tektonsko prelomljenem in zdrobljenem apnenčevo-kremenovem konglomeratu miocenske starosti, ki v dolini Gračnice predstavlja prečno trdo pregrado v mnogo mehkejšem laporju. Gračnica zarezuje svojo strugo in preoblikuje trdno skalnato pregrado zagotovo že več kot deset tisoč let.

Počerenski slap lahko označimo tudi kot slapišče, saj se Gračnica v dolžini slabih dvajsetih metrov kar šestkrat požene preko skalnatih pregrad. Ta znamenitost gračniške doline se pričenja s poldrugi meter visokim slapom. Voda se preko dva metra širokega ustja slapa navpično spušča v dober meter širok in prav toliko globok tolmun. Nadaljnje štiri metre svojega toka se Gračnica prebija skozi ozko strugo do skoraj tri metre globokega tolmuna (domačini tako globokim tolmunom pravijo kotli), od koder pada drugi slap v kar štiri metre dolg, deset metrov širok in približno meter in pol globok tolmun. Potok se tu razcepi v dva kraka. Desni krak se nadaljuje v najvišji slap počerenskega slapišča. Visok je tri in pol metre in širok skoraj šest metrov. Pod njim je okrogel tolmun s premerom treh metrov. Levi krak je izdolbel več kot sedem metrov visoko votlino oziroma spodmol, ki ga podpira kamniti steber. Vanj se voda spušča preko slabega pol metra visokega slapa. Pod skalnatim obokom je drugi, deset metrov dolg in dobrih šest metrov širok kotel. Iz njega pada levi krak slapa dobre tri metre globoko, kjer se v najglobljem kotlu Počerenskega slapa ponovno zlije z desnim krakom v enotni vodni tok. Od tu izteka voda kot zadnji slap počerenskega slapišča na Gračnici in se kot pahljača zlije v majhno jezerce okrogle oblike na dnu slapišča.

Vsebinska dopolnitev opisa

Pri poimenovanju in opisu jutrišnje dediščine "Slap na potoku Gračnica v bližini Marofa pri Jurkloštru" je prišlo do napake, ker Gračnica ni potok, temveč reka.

avtor: Mateja Golež

Strokovne reference in viri

  • Andrejč, A. 1998: Počerenski slap. Raziskovalni tabor Naša lipa – Vrh nad Laškim. Laško. [COBISS-ID 24188165]
  • Ramovš, A. 1983: Slapovi v Sloveniji. Ljubljana. [COBISS-ID 13971457]
  • Ramovš, A., Aničić B. 1997: Počerenski slap na Gračnici. Proteus 60-3, 140. Ljubljana. [COBISS-ID 390997]

Avtor zapisa

Tomaž Majcen, Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Majcen, T.; Golež, M. 2010: Slap na potoku Gračnica v bližini Marofa pri Jurkloštru. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/283-slap-na-potoku-gracnica-v-blizini-marofa-pri-jurklostru.

Komentarji

02. maj 2015, 09:14

Gračnica je REKA (že od nekdaj in bo vedno) in ne potok. Naravni biser. Med drugim je na njej tudi elektrarna.(kar seveda na potoku ni mogoče)
Prosim, da zapis popravite, saj je na javnem mestu in dela škodo reki in celotni dolini njenega toka.

Komentiraj