S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Arheološke najdbe iz Ljubljanice

Iz struge reke Ljubljanice so znane številne podvodne arheološke najdbe iz različnih arheoloških obdobij, od prazgodovine do novega veka.

Opis

Prve najdbe iz Ljubljanice so znane predvsem iz seznamov pridobitev leta 1821 ustanovljenega Kranjskega deželnega muzeja in poročil o najdbah, ki jih je objavljalo Zgodovinsko društvo za Kranjsko. Med čiščenji in poglabljanji struge Ljubljanice v 19. stoletju so namreč naleteli na številne dobro ohranjene arheološke najdbe, ki so jih najditelji in zbiratelji pre(o)dajali muzeju. Glavnina najdb iz tega časa izvira iz dela struge med Špico in Tromostovjem.

Deželni muzej je v zadnji četrtini 19. stoletja pridobil razmeroma veliko najdb tudi iz struge Ljubljanice pri Vrhniki. Med njimi prevladujejo rimski predmeti, ki so se zapletli v ribiške mreže ali pa so jih našli ob nizkih vodostajih.

Z najdbami najbolj bogat je del zgornjega toka reke, med izlivom Ljubije in Podpečjo. Prve dokumentirane najdbe iz tega dela Ljubljanice so s konca 19. stoletja. Pobirali so jih domačini dveh kmetij na levem bregu Ljubljanice pri Kaminu. Leta 1913 je muzej odkupil zbirko posestnika Franca Kršmanca (po domače Kamin, od tod ime za del Ljubljanice pri izlivu Pekovega grabna), malo pred drugo svetovno vojno pa še del zbirke grofa Karla Lichtenberga.

V tridesetih letih 20. stoletja so bili urejeni bregovi Ljubljanice po načrtih Jožeta Plečnika. Med temi deli sta nastali zbirki Mlekuž in Dermastia, ki ju je Narodni muzej odkupil leta 1940 oz. 1941.

Z izpopolnitvijo potapljaške opreme v osemdesetih letih se je začelo nebrzdano ropanje Ljubljanice. Nekateri potapljači so najdbe posredovali Narodnemu muzeju, večina pa jih je romala v zasebne zbirke, tudi v tujino. Za današnje vedenje o najdbah iz nekaterih zasebnih zbirk se moramo zahvaliti arheologu in potapljaču Andreju Gaspariju, ki jih je zbral in ovrednotil v svojem doktorskem delu. Njegova ocena je, da je bilo iz Ljubljanice odtujenih več tisoč predmetov.

Novembra 2003 so bili struga in bregovi reke Ljubljanice razglašeni za kulturni spomenik državnega pomena, kar pomeni, da je potapljanje v reki prepovedano oziroma je mogoče le z dovoljenjem Ministrstva za kulturo.

Spekter najdb iz Ljubljanice je širok. Zastopani so napadalno in obrambno orožje, konjska in konjeniška oprema, orodje, deli noše, nakit, kovinsko, stekleno in glinasto posodje, ribolovni pribor ter novci. Material, iz katerega so predmeti izdelani, je različen, od kamna, roževine in kosti, preko barvnih kovin in železa do stekla in gline. Časovni okvir, v katerega sodijo najdbe iz Ljubljanice, pa sega od bakrene dobe do novega veka.

Ob vseh teh številnih predmetih se zastavlja tudi vprašanje, kako so ti prišli v reko? V strokovni literaturi se okoli tega vprašanja soočata dve teoriji. Prva je profane narave. Po njej najdbe v rekah predstavljajo bodisi slučajno izgubljene predmete pri dejavnostih na reki in njenih bregovih (prečkanje reke, plovba, ribolov, sečnja dreves, tesarstvo), bodisi ostanke erodiranih obrežnih naselij, bodisi sledi vojaških spopadov. Za zagovornike nasprotne teorije pa ima gradivo iz rek religiozni oz. kultni značaj. Med najdbami iz močvirij, rek in jezer namreč prevladujejo take, ki se jih da povezati z moško nošo in bojevniško opremo (igle, sulice, sekire, bodala, meči). Na podlagi antičnih in kasnejših zapisov zanje velja, da so neme priče raznih kultnih opravil, kot so npr. očiščenje po bojevanju, zahvalna daritev in priprošnja božanstvom.

Zanimivost

Od 26. februarja do 27. septembra 2009 je bila v Narodnem muzeju Slovenije na ogled razstava Ljubljanica – kulturna dediščina reke. Ob tej priliki je izšla bogato ilustrirana publikacija Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (ur.)), ki je po eni strani katalog razstave, po drugi strani pa monografija, namenjena tako širši javnosti kot strokovnjakom – arheologom, zgodovinarjem, umetnostnim zgodovinarjem.

Strokovne reference in viri

  • Gaspari, A. 2002: Človeško okostje z zadrtim bronastim kopjem iz Ljubljanice. Arheo 22, 33–44. Ljubljana. [COBISS-ID 24177250]
  • Gaspari, A. 2004: Bronzezeitliche Funde aus der Ljubljanica. Opfer, Überreste von Bestattungen oder zufällige Funde. Archäologisches Korrespondenzblatt 34/1, 37–50. Mainz.
  • Gaspari, A. 2009: Zgodovina pridobivanja najdb in arheoloških raziskav Ljubljanice, v:. Ljubljanica. Kulturna dediščina reke, 24–29. Ljubljana. [COBISS-ID 3248590]
  • Potočnik, M. 1988-1989: Bakreno- in bronastodobne najdbe iz Bistre in Ljubljanice na Ljubljanskem barju. Arheološki vestnik 39–40, 387–393. Ljubljana. [COBISS-ID 6448642]
  • Turk, P., Gaspari, A. 2009: Darovi bogovom in prednikom. V: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke, 62–67. Ljubljana. [COBISS-ID 7148384]

Avtor zapisa

Primož Pavlin (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Pavlin, P. 2010: Arheološke najdbe iz Ljubljanice. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/327-arheoloske-najdbe-iz-ljubljanice.

Komentiraj